Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus, je v uvodu opozorila na položaj mladih na trgu dela, pri čemer je izpostavila, da imajo čedalje bolj otežen dostop do trga dela. Trenutno je med mladimi od 20. do 34 leta že 40.000 brezposelnih, zlasti vznemirljiv pa je odstotek visoko izobraženih med brezposelnimi. Skrb vzbujajoče je tudi naraščanje dolžine brezposelnosti in vse več nestalnih in negotovih zaposlitev.
Pred dvema letoma se je začel položaj mladih poslabševati, nova shema štipendij ni bila vpeljana, veliko mladih jo je tudi izgubilo, je opozoril Marko Funkel iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Vlada mladih ne upošteva niti pri pokojninski reformi in po njegovih besedah so mladi očitno "neko zadnje kolo, na katerega se obrne, ko ostane nekaj časa". Mladim država namesto priložnosti ponuja mačehovski odnos manjvrednih državljanov. Zato pravi, da naj se v tej državi ne odloča nič o mladih brez mladih.
Na večanje političnega vpliva na univerze prek novega zakona o visokem šolstvu in na povečanje obremenitev visokošolskih delavcev zaradi varčevalnih ukrepov pa je opozoril Aljoša Slameršek iz Iskre. Stanje je na univerzah kritično, je dejal, saj se ponekod bolonjski študij druge stopnje ponekod že ne izvaja več, drugod pa se uvajajo ad hoc rešitve, kot je prostovoljno predavanje profesorjev. Glede na krčenje sredstev za visoko šolstvo so šolnine po njegovem mnenju neizogibno dejstvo.