V Sloveniji, glede na raziskave v tujini, pričakujemo med 10 in 15 odstotkov mladih oskrbovalcev.

Mladi oskrbovalci so mladi, pod 18 let, ki oskrbujejo ali pomagajo oskrbovati družinskega člana ali prijatelja, ki ima kakršno koli bolezen, invalidnost, odvisnost ali drugo potrebo po oskrbi. Poleg že ustaljenega vsakodnevnega utripa s šolskimi obveznostmi, mladi oskrbovalci v domačem okolju prevzemajo različne vloge in obveznosti: lahko gre za zdravstveno oskrbo (previjanje, dajanje zdravil itd.), pomoč pri vsakdanjih opravilih (kuhanje, pospravljanje, obisk trgovine ali drugih opravkov), spremljanje starša/skrbnika/prijatelja k zdravniku ali kam drugam ali preprosto skrb oziroma pomoč pri skrbi za sorojence (pomoč pri domačih nalogah, učenju, hranjenju). Mladi oskrbovalci torej prevzemajo zelo visoko raven odgovornosti, ki jo običajno pripisujemo odraslim.

In zakaj o mladih oskrbovalcih do sedaj v Sloveniji nismo govorili? "Področje mladih oskrbovalcev je v Sloveniji zaenkrat precej neraziskano. Področje formalne in neformalne oskrbe je poznano, tudi z neformalnimi odraslimi oskrbovalci se ukvarjajo zdravstvene in druge institucije, tudi mi na fakulteti, o mladih oskrbovalcih pa se do sedaj še ni govorilo. S tem pojavom se pravzaprav do sedaj sistematično ni ukvarjala še nobena institucija ali projekt. A dejstvo je, da tudi mladi opravljajo oskrbovalno delo. Ali si to želimo priznati ali ne. Deloma tiči razlog za neobravnavo v tem, da si morda veliko držav blaginje tega pojava ne želi priznati. Ne moremo pa prezreti dejstva, da obstajajo mladi, ki so se znašli v takih razmerah, in da to morda na neki način pomeni tudi pomanjkljivost v socialnem in zdravstvenem sistemu," je za Radio Slovenija povedala sociologinja in raziskovalka s Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Karina Sirk.

Kako je z mladimi oskrbovalci v tujini?

V nekaterih državah EU-ja imajo visoko raven zavedanja o mladih oskrbovalcih, tudi samozavedanja med mladimi, to pomeni, da se mladi sami prepoznajo kot mladi oskrbovalci. V teh državah pojav preučujejo že dlje časa.

"Imajo tudi programe, celo posamezne nevladne organizacije, ki služijo le mladim oskrbovalcem. Tu imam v mislih predvsem Veliko Britanijo. Tam med drugim deluje tudi mobilna aplikacija za mlade oskrbovalce. Prek aplikacije lahko dobijo informacije o različnih boleznih, pa tudi kam se lahko obrnejo po pomoč. V tujini prav tako dobro delujejo skupine za samopomoč mladim oskrbovalcem. Na neki način omogočajo občutek sedenja v istem čolnu. K temu stremimo sedaj tudi v Sloveniji, v projektu razvijamo mednarodno mobilno aplikacijo in sklop primarnih preprečevalnih intervencij za mlade oskrbovalce," je še izpostavila Sirkova.

In ravno na Centru za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so z lanskim letom v Sloveniji, kot prvi, začeli izvajati projekt, ki ozavešča javnost o mladih oskrbovalcih, predvsem pa si prizadevajo ojačati prožnost mladih oskrbovalcev z namenom pozitivnega vpliva na duševno zdravje in dobro počutje mladih oskrbovalcev ter omiliti negativne vplive psihosocialnih in dejavnikov okolja. V projekt so vključene univerze, raziskovalni inštituti in organizacije civilne družbe iz Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Švice, Italije, Slovenije in Švedske. Projekt so poimenovali Me-We (jaz-mi).

Vzporedno izvajajo tudi projekt EdyCare v sklopu katerega razvijajo inovativne šolske izobraževalne metode in orodja za zagotavljanje socialne vključenosti mladih oskrbovalcev, ki so namenjene predvsem opolnomočenju učiteljev in preostalega šolskega osebja v srednjih šolah, da bi ti lahko sami prepoznali odraščajoče mlade oskrbovalce. S tem bi lahko pripomogli k priložnostim za učenje z zagotovitvijo njihove socialne vključenosti.

Za najstnika je lahko stresen že popolnoma običajen dan v šoli. Razmere doma, ko prevzamejo vlogo mladega oskrbovalca, pa lahko posledično še dodatno (o)bremenijo tudi njihovo splošno počutje in tudi uspešnost v šoli? "Tako je. Zaradi neravnovesja med obremenitvami in možnostmi razbremenitve posledično prihaja do številnih težav, ki se odražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Vse te obremenitve lahko vodijo do težav z duševnim zdravjem in dolgoročnimi posledicami za mladostnikovo dobro počutje, pa tudi na šolanje in pozneje na iskanje zaposlitve," še doda Karina Sirk in še nadaljuje, da "mladih oskrbovalcev v Sloveniji ni malo, in je zato še toliko bolj pomembno, da se z dejstvom čim prej, tudi kot družba, soočimo in jim ponudimo oporo in pomoč", je povedala Karina Sirk.

Če posameznik sebe ali koga drugega morebiti prepozna kot mladega oskrbovalca, si lahko o mladih oskrbovalcih in aktivnostih projekta, ki nagovarja predvsem to nevidno skupino znotraj neformalne oskrbe, prebere na spletni strani projekta www.me-we.eu ali prelista zloženko v slovenskem jeziku.

Več informacij je dostopnih tudi v radijskem pogovoru s Karino Sirk na 1. programu Radia Slovenija.