Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da so z namenom učinkovitejšega dela policije predloge sprememb zakonov posredovali ministrstvu za pravosodje in javno upravo, da se do njih opredeli. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je ob robu strokovnega posveta kriminalistov, tožilcev, sodnikov in pooblaščencev otrok na Brdu pri Kranju dejal, da gre izključno za spremembe pri bagatelnih kaznivih dejanjih in poenostavitev v administrativnem smislu.

Gorenak: Zaradi paštete se sproži cel aparat
"To je tisti znameniti primer moje paštete, zaradi katerega se v kriminalistični policiji in delno pri tožilstvu sproži cel državni aparat, ki potroši ogromno denarja, zato da se ukvarja z neko bagatelno zadevo, ki stane 50 centov," je razložil minister. Gorenak meni, da gre za spremembe, ki lahko dajo takojšen rezultat.

Predloga ukinitve sodne preiskave pa očitno še ne bo, čeprav je ta korak napovedan v koalicijski pogodbi. Gorenak pravi, da niso "še tako daleč", obenem pa da je to stvar pravosodnega in ne notranjega ministrstva.

Državni zbor je zadnje spremembe kazenske zakonodaje sprejel lani. Konec novembra lani sta začela veljati zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in novela zakona o kazenskem postopku. Prvi zakon se bo začel uporabljati 29. maja, drugi pa 14. maja. Isti dan se bo uveljavila tudi novela kazenskega zakonika.

Vlada v DZ pošilja novelo zakona o državnem tožilstvu
Vlada je na seji potrdila novelo zakona o državnem tožilstvu, ki jo je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Državni sekretar na MNZ-ju Robert Marolt je na novinarski konferenci po seji vlade razložil, da je novela potrebna zaradi uskladitve z novelama zakona o vladi in zakona o državni upravi glede pristojnosti nad tožilstvom.

A kot je dodal Marolt, se z novelo ureja še nekatere druge nejasne in pomanjkljive določbe v zdaj veljavnem zakonu. Predlog novele so po Maroltovih besedah v oceno poslali tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu.

Odprava posvetovanja o kandidatih za državne tožilce
Državni sekretar je kot prvo spremembo, ki jo prinaša novela, omenil odpravo predhodnega posvetovanja, ki ga mora vodja tožilstva opraviti s kolegijem državnega tožilstva glede ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Na notranjem ministrstvu menijo, da zakonska določitev obveznega posvetovanja o zadevi, za katero je izključno pristojen vodja državnega tožilstva, po nepotrebnem obremenjuje tožilce.

Hkrati predlog novele jasneje in celoviteje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije državnega tožilca, je dodal Marolt. Zdaj funkcija med drugim lahko miruje, če je tožilec imenovan za ministra ali državnega sekretarja ministrstva. Po predlogu pa bi v zakon dodali, da mirovanje funkcije nastopi, ko je tožilec imenovan za ministra (oz. za ministra brez resorja) ali državnega sekretarja katerega koli ministrstva.