V odprtem pismu Vladi Republike Slovenije in Odboru ministric in ministrov Sveta Evrope se podpisniki odzivajo na vladni odgovor na poslansko vprašanje poslanke SD-ja Majde Potrata glede primernosti imenovanja Mojce Kucler Dolinar za članico in predstavnico Republike Slovenije v Evropski komisiji proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope.

Temeljne naloge ECRI-ja so med drugim spremljanje zakonodaje držav članic, njihovih politik in drugih ukrepov za boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti in njihovemu preprečevanju ter njihove učinkovitosti ter izoblikovanje priporočil državam članicam za izboljšanje teh zakonov, politik in ukrepov.

Vlada je v odgovoru na vprašanje poslanke Potrate, naj kaj je oprta odločitev za imenovanje Mojce Kucler Dolinar, sicer članice izvršilnega odbora NSI-ja, med drugim odgovorila, da je skozi delo v zasebnem in javnem sektorju imela stik z ranljivimi skupinami prebivalstva in možnost, da sodeluje pri oblikovanju zakonodaje in ukrepov za njihovo polno vključitev v družbeno udejstvovanje.

Njena zavzetost in dejaven pristop pa se odražata na številnih področjih, npr. pri reševanju romske problematike, pri sodelovanju pri spreminjanju zakonodaje in ukrepov za lažje pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce in pri sodelovanju in podpori pri ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti.

Kucler Dolinarjeva: Svoja ravnanja usmerjam po lastnem prepričanju in tako bo tudi ostalo
"Prav je, da državljani aktivno spremljajo delo in odločitve politike ter imajo o tem svoje mnenje. Kritičnost je vedno dobrodošla, sploh če je obrazložena in odmerjena z enakimi vatli za vse," je javni poziv za MMC komentirala Kucler Dolinarjeva.

"Vprašanja, ki jih pokriva ECRI, so stvar aktualne politike. Tudi vsak aktiven državljan mora biti del aktualne politike. Če pa me sprašujete po neodvisnosti in nepristranskosti, odgovarjam, da trenutno ne opravljam nobene funkcije, zaradi katere bi morala upoštevati vladna navodila. Svoja ravnanja usmerjam po lastnem prepričanju in tako bo tudi ostalo," dodaja.

Podpora civilne iniciative za družino in pravice otrok
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok v naknadnem odzivu izraža nad neutemeljenim, krivičnim in diskriminatornim blatenjem dobrega imena Kucler Dolinarjeve in ugleda Republike Slovenije s strani podpisnikov odprtega pisma Vladi Republike Slovenije in Odboru ministric ter ministrov Sveta Evrope. Pristojnim predstavnikom v državah članicah Sveta Evrope priporočajo, da to pismo razumejo kot ponesrečen poskus diskvalifikacije Mojce Kucler Dolinar zaradi njenega doslednega zavzemanja za spoštovanje univerzalnih človekovih pravic vseh državljanov. Predlagajo, da pismo v tem smislu štejejo za brezpredmetnega.
"Mojca Kucler Dolinar je znana kot načelna in dosledna zagovornica človekovih pravic. Znana so njena načela za dosledno spoštovanje človekovih pravic otrok, ki jih je zastopala tudi v času kampanje o spornem Družinskem zakoniku, ki so ga državljanke in državljani prepričljivo zavrnili na referendumu leta 2012. Prav tako si Mojca Kucler Dolinar v svojem javnem delovanju prizadeva za temeljno pravico vsakega človeka do dostojnega pokopa, ki je žal v naši državi še vedno odvzeta več 10.000 ljudem. Mojca Kucler Dolinar se zavzema tudi za dosledno spoštovanje verske svobode vseh veroizpovedi. Mnogi podpisniki odprtega pisma tem njenim prizadevanjem za temeljne človekove pravice v Sloveniji nasprotujejo, nekateri med njimi so znani kot kristjanofobi in zelo nestrpni do verujočih sodržavljanov ter tudi sicer nestrpni do drugače mislečih. V njihovih nestrpnih izjavah v pismu je mogoče prepoznati diskriminatoren poskus onemogočiti Mojco Kucler Dolinar pri njenem domačem in mednarodnem delovanju," so zapisali.
Imenovanje v nasprotju s statutom ECRI-ja?
Podpisniki odprtega pisma sicer ugotavljajo, da je vladna odločitev za imenovanje Mojce Kucler Dolinar v nasprotju s statutom ECRI-ja, v katerem sta navedeni zahteva po moralni avtoriteti kot tudi zahteva po strokovnosti.

"Glede moralnega ugleda Mojce Kucler Dolinar vlada nerelevantno ugotavlja, da se je Mojca Kucler Dolinar "med opravljanjem številnih funkcij /.../ izkazala tudi kot avtonomna osebnost, zaradi česar je moč upravičeno predpostavljati, da bo znala ustrezno delovati tudi v vlogi članice Ecri." To izjavo prepoznavamo kot hkrati žaljivo za nominiranko in ignorantsko glede pojmov strokovnosti in moralnega ugleda," je zapisano v pismu vladi.

Podpisniki tudi ugotavljajo, da je absurdno pričakovati, da bo Kucler Dolinarjeva svoj mandat izpolnjevala neodvisno od navodil vlade, saj je karierna političarka in vidna članica desne koalicijske stranke. "Svoje strokovnosti v vprašanjih rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije, antisemitizma in nestrpnosti ni izkazala z ničimer, ne z javnimi nastopi ne z javnosti dostopnim pisnim opusom ali strokovno specializacijo," je še zapisano v pismu.

Politično kadrovanje vlade
Vlada naj bi z njenim imenovanjem kršila in tudi ignorirala dejstvo, da v Sloveniji obstaja cela vrsta strankarsko in politično neodvisnih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bi bili primernejši za to funkcijo. Zato jo pozivajo, naj prekliče imenovanje Kucler Dolinarjeve in pripravi in izvede javni postopek imenovanja kandidatov in kandidatk ter za izbiro najustreznejše kandidatke oziroma kandidata imenuje neodvisno strokovno komisijo.

ECRI pa so podpisniki pisma pozvali, naj preveri skladnost predlagane kandidatke s svojim statutom, saj v primeru neskladnosti lahko državo članico zaprosijo za drugo imenovanje.

Politiki ne morejo biti neodvisni od politike
"V osnovi gre za bistvo funkcije, na katero je bila ta kandidatka imenovana. Po našem mnenju ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko neodvisno delovala na tem mestu. V Sloveniji je dosti drugih kandidatov in kandidatk, ki imajo na tem področju zelo močne reference in hkrati niso vpeti v dnevno politiko," pravi eden izmed podpisnikov pisma, sociolog Roman Kuhar.

Prav politična dejavnost Kucler Dolinarjeve se mu zdi najspornejša. "Karierni politiki in političarke ne morejo delovati neodvisno od politike, v katero so vpeti. Pri tem sploh ni pomembno, s katere strani prihajajo," dodaja Kuhar.

Pri delovanju politikov na področju človekovih pravic bi lahko tudi prišlo do nekakšnega konflikta interesov, saj pri vpetosti politike v neko zgodbo izključevanja ali kršenja človekovih pravic posamezniki, ki so del neke politike, ne bodo skušali pljuvati v svojo skledo. "Kadar govorimo o vprašanju človekovih pravic, potrebujemo nekoga, ki je »trn v peti«, ki opozarja na težave in ki je interesno izključen iz zgodbe tistih, ki povzročajo to težavo," še meni Kuhar.