Prav na ta dan pred dvanajstimi leti je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj namreč dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.

Največkrat se ljudje umaknejo
Predsednik ZDGNS (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) Mladen Veršič, Jasna Bauman, direktorica Združenja tolmačev in Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS so na novinarski konferenci pojasnili pomen slovenskega znakovnega jezika za 1.200 gluhih oseb v naši državi. "Marsikoga je strah, ko stopi v stik v gluhim človekom. Ne ve, kako bi z njim spregovoril. Največkrat se ljudje, ko ugotovijo, da smo gluhi, enostavno umaknejo. In to nas boli. Ne želimo, da je ljudi strah, ko so v naši bližini, saj smo ljudje, tako kot vsi ostali, le da ne slišimo," je povedal Mladen Veršič.

Čas, ko je strokovna javnost znakovni jezik odklanjala
Jasna Bauman je spregovorila o začetkih znakovnega jezika v Sloveniji. »Moj prvi stik z gluho skupnostjo je bil pred skoraj 40 leti, ko sem bila zaposlena v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana. To je bil čas, ko je bil znakovni jezik popolnoma prepovedan, predvsem pa ga je odklanjala celotna strokovna javnost in v širšem slišečem okolju ni bil prepoznan.« Prizadevanja za priznanje znakovnega jezika so naposled obrodila sadove in leta 2002 je tudi Slovenija dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.

Gluhim je znakovni jezik prvi jezik
Matjaž Juhart je pojasnil, da je Slovenija prva država v Evropi, morda celo na svetu, kjer je bil dan znakovnega jezika razglašen na tako visokem nivoju. Razglasila ga je namreč vlada. "Gluhim je znakovni jezik prvi jezik. Slovenščina je zanje tuj jezik, saj razmišljajo v znakovnem jeziku, izražajo se v njem in mnogi še vedno ne razumejo, da je znakovni jezik, svoj jezik. Vsaka država ima svoj znakovni jezik in tudi znotraj Slovenije imamo narečja v znakovnem jeziku," je povedal, Juhart. »14. november bomo seveda izkoristili za praznovanje, obenem pa bi radi tudi opozorili na težave. Na področju znakovnega jezika imamo tri ključne probleme: zakon je sprejet, vsi pravni akti so sprejeti, še vedno pa nekateri posamezniki, bodisi na ministrstvih ali pa na univerzah, ne razumejo, da gluhi v procesu izobraževanja potrebujejo znakovni jezik oziroma bi morali imeti možnost izbire.« Juhart je izpostavil še pravico gluhih do informacije, izpostavil pa je tudi, da bi država morala zagotoviti možnosti za razvoj znakovnega jezika.

Praznovanje dneva slovenskega znakovnega jezika
V počastitev dneva slovenskega znakovnega jezika bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v petek organizirala strokovni posvet »Vsak otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku«. V Cankarjevem domu bo na ogled ukrajinskega filma Pleme, ki je posnet v znakovnem jeziku, brez glasu in brez podnapisov. Film bo prikazan v popolni tišini in je posnet na način, da je zanimiv tudi za slišeče gledalce. Praznovanje prvega dne slovenskega znakovnega jezika bodo sklenili s slovesnostjo in kulturnim programom v Unionski dvorani Grand Hotela Union pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.

Vesna Pfeiffer