Na razkritje izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost, kar so si omogočili na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze, so se skupaj odzvali v konfederaciji Pergam in v visokošolskem sindikatu. Seveda z ogorčenjem.

"Dodatno kritiko si zaslužijo tudi odzivi ministra za finance, ministrice za izobraževanje, šolstvo in šport in dekanje ekonomske fakultete. Ne le da ti odzivi dokazujejo, da se niti malo ne zavedajo moralne spornosti svojega ravnanja, temveč da se ne zavedajo niti širših negativnih posledic svojih ravnanj za celotno družbo, še posebej za področje visokega šolstva," je bil oster predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Afera pa je po njegovem mnenju razbila vso kredibilnost argumentov za varčevanje v javnem sektorju, saj veljajo le za nekatere, drugi pa se jim na kreativen način izogibajo.

Počivavšek je še poudaril, da afera ustvarja vtis, da je denarja v visokem šolstvu preveč, vendar je financiranje visokega šolstva slabo, ustavno sodišče pa je pred sedmimi leti ugotovilo, da tudi neustavno. Akterji afere so se po njegovih besedah zavedali spornih odločitev, saj so pridobili pravna mnenja in so se zavedali vsebinske spornosti izplačil.

"Enostavno ne moremo verjeti, da mislijo resno, ko utemeljujejo izplačila s tem, da so bili zelo odzivni na sporočila oseb iz različnih časovnih pasov in da so reševali težke življenjske zgodbe študentov. Tega ni mogoče razumeti in so v posmeh vsem tistim zaposlenim v javnem sektorju, ki so dejansko v stalni pripravljenosti in so zato omejeni v prostem času," je dodal Počivavšek. Vse afere, ki smo jim priča v visokem šolstvu, so po njegovem mnenju stvar ozkega kroga vodstvenega kadra na fakultetah.

V Pergamu so pozvali, da naj ministrica Maja Makovec Brenčič in Dušan Mramor odstopita, saj ne moreta več verodostojno opravljati svojih funkcij. Rektor ljubljanske univerze pa naj presodi, ali Metka Tekavčič lahko s svojim zgledom še naprej vodi ekonomsko fakulteto.

"Če bo tudi ta afera minila brez kakršnih koli zaključkov in prevzemanja moralne in politične odgovornosti, se sprašujemo, koliko časa nas bo spremljala kriza vrednot, ki je bila zelo povezana s krizo, v kateri se je znašla naša država," še pravi prvi mož Pergama.

Vpliv interesnih skupin
Predstavnik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič je opozoril, da je nujno treba razdeliti redni in izredni študij, kar bi morala vsebovati tudi pripravljajoča se novela visokošolske zakonodaje. Vendar so napovedane spremembe v glavnem posvečene internacionalizaciji slovenskega visokošolskega prostora, s čimer naj bi privabili več tujih študentov. Njihove šolnine pa bi služile kot vir profita in honorarjev.

"Aktualna ministrica je, kot kaže, poslanka določenih interesnih skupin," je menil Kovačič in dodal, da se zaposleni na univerzi distancirajo od afere in da gre za kliko oz. elito, ki dela škodo drugim, zato pričakujejo zaključek te afere. Ob tem je vodstvo ljubljanske univerze pozval, da naj z revizijo poslovanja ugotovi, kakšne vse dodatke so si izplačevali na fakultetah. Ne nazadnje je rektor univerze tisti, ki bi bil pristojen za odobritev dodatkov.

"Kar se tiče rednega študija, je naš delodajalec rektor in ne dekan. Fakultete pa so samostojne pravne osebe samo, če opravljajo tržno dejavnost. Če je nekdo prejemal dodatek zaradi vodenja fakultete ali neke fakultetne službe, potem bi morala to odobriti univerza. Če ni imela pravilnika in ga pač ni imela, bi moral to individualno odredbo podpisati in odobriti rektor. Kot vemo, se to ni dogajalo. Mimo rektorja in proti univerzitetnim pravilom so si omislili, kako popraviti plače," je o tem, kdo je pravzaprav pristojen za odobritev plačevanja dodatkov, še pojasnil Kovačič.

Revizijo lahko sproži rektor
Univerza ima po njegovih besedah svoje notranje revizijske postopke, ki jih lahko sproži rektor. Druga možnost je revizija od financerja, pristojnega ministrstva. Zgodbo o izplačevanju nenavadnih dodatkov so sicer prvi opazili na ministrstvu za šolstvo v času ministrovanja Stanke Setnikar Cankar in jo predali inšpektoratu. Visokošolski sindikat pa nima podatkov, da so podobne kršitve potekale na drugih dveh univerzah, v Mariboru in na Primorskem. Ne nazadnje naj bi bili "tako podhranjeni, da nimata denarja za takšne dodatke".

Lonček pristavili še policisti
Pozivom k odstopu Mramorja so se pridružili tudi v Policijskem sindikatu Slovenije. V sporočilu za javnost so zapisali, da je zanje najbolj boleče, "da ima človek, ki je v javnosti in v vladi vedno znova zagovarjal "poštene" namene zniževanja plač in varčevanja pri policistih in drugih javnih uslužbencih, očitno dvojna merila".

V sindikatu so prepričani, da ne gre za napako pri poznavanju predpisov, ampak prej za nameren poskus njihovega izigravanja. "Po našem vedenju so predpisi na tem področju zelo jasni in jih je nemogoče nenamerno narobe interpretirati," so še zapisali.