S sončnim zahodom so muslimanke in muslimani v torek končali postni mesec ramazan, ko so se pri verskih obredih spominjali razodetja svete knjige Koran preroku Mohamedu, danes pa se je začel ramazanski bajram, ki je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik pri muslimanih.

Ramazanski bajram je čas duhovne prenove, samorefleksije, discipline in solidarnosti. V večinsko muslimanskih državah je uradni praznik, ki traja od enega do treh dni. Muslimani praznovanje začnejo z molitvijo kmalu po zori, sledi pa ji kratka pridiga.

V Sloveniji se je osrednja bajramska molitev začela ob 6. uri v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana, kjer se je po poročanju Radia Slovenija zbralo približno 5000 ljudi, ki so napolnili ljubljansko džamijo in ploščad pred njo. Prvi so se v džamiji začeli zbirati že okrog 4. ure.

Molitev v Ljubljani je vodil mufti Nevzet Porić, ki je ob prazniku poudaril, da je ramazan pri vernikih osvežil duše, izpopolnil vero in duhovnost, okrepil vrednote, kot so solidarnost, iskrenost in potrpežljivost. "Negotovost, ki je pred nami, nas obvezuje, da kot verniki krepimo svoje molitve za mir v svetu," je poudaril za Radio Slovenija.

Sorodna novica S sončnim zahodom se bo končal ramazan, v sredo se začenja praznovanje ramazanskega bajrama

Mufti: Življenje je treba krepiti s pozitivnimi vrednotami

V pridigi se je mufti zavzel za mir in spoštovanje dostojanstva vseh, ne glede na njihovo etnično, narodnostno ali versko pripadnost. "Vsi imamo pravico do dostojnega življenja, svobode, miru, domovine, doma in družine. Ponosni smo, da je Slovenija na pravi strani zgodovine in da si prizadeva pomagati tistim, ki so potrebni pomoči", je na bajramski slovesnosti poudaril Porić.

"Zagovarjamo mir in sočustvujemo z vsemi, ki so pregnani iz svojih domov, ne glede na to, o katerem delu sveta govorimo," je poudaril. Dodal je, da pozivajo k prekinitvi ognja v Palestini oz. Gazi in Ukrajini, k reševanju konfliktov s pogovori in medsebojnim spoštovanjem. Večina vojn se ne konča na bojnem polju, temveč s pogovorom in dogovorom, je poudaril.

Kot je dejal, je težko razumeti dogajanja po svetu, vojno opustošenje v Palestini in Ukrajini ter nekaterih drugih delih sveta. "Sprašujemo se, zakaj ... Ali je vse skupaj vredno? Zakaj so toliko ljudem, posebej otrokom, odvzeli življenje?" je dejal in dodal, da s tem misli na vsa življenja – ukrajinska, ruska, judovska in palestinska.

"Zakaj so nekateri otroci prikrajšani za dostojno in lepo otroštvo? Sprašujemo se, zakaj v svetu obstajajo dvojna merila. Zakaj so poteptane vrednote, na katerih so bili zgrajeni Evropa in drugi deli sodobnega sveta? Zakaj je svet tako okruten in nepravičen? Na ta vprašanja, žal, ne dobimo odgovorov," je dejal mufti.

V nagovoru vernikom je ob tem poudaril, da je treba življenje krepiti s pozitivnimi vrednotami, ki so v današnjem času na udaru. "Skrbeti moramo za svoje zdravje in se izogibati negativnostim, ki ogrožajo naša življenja. Krepiti moramo sožitje in medsebojno razumevanje ter se povzdigniti nad mračne sile, ki nas obdajajo in potiskajo v medsebojne konflikte in spopade. Mi se moramo opredeliti za tisto, kar je dobro in plemenito. Ne smemo opustiti vrednot, ki plemenitijo človeško življenje na tem svetu," je pozval.

Molitev ramazanskega bajrama je bilo prvič mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na drugem programu RTV Slovenija. Islamska skupnost v Sloveniji je to poudarila kot zgodovinski trenutek za slovenske muslimane in pomemben mejnik v prizadevanjih islamske skupnosti za večjo vključenost in prepoznavnost muslimanov v slovenski družbi.

Praznovanje z družino, prijatelji in sosedi

Ker je bajram tudi čas veselja in hvaležnosti, ga muslimanke in muslimani praznujejo z druženjem. Medsebojno se obiskujejo člani družine, sosedje in prijatelji, si podarjajo darila ter izkazujejo medsebojno pozornost in spoštovanje.

V tem duhu bo na ploščadi muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani že tretje leto zapored potekal družabni dogodek z naslovom Ramazanski bajram s sosedi, ki se bo začel ob 17. uri. Popestrili ga bodo nastop sevdah zbora Rose, postrežba baklave ter odprtje fotografske razstave Katje Bidovec z naslovom Barve in obrazi Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana.

Mufti je na bajramski slovesnosti dejal, da Islamska skupnost v Sloveniji deluje že več kot eno stoletje, z gradnjo ljubljanske džamije pa so bili vpisani tudi na njen religijski zemljevid. "Naš namen je, da z različnimi programi, ki jih organiziramo znotraj Islamske skupnosti, gradimo mostove prijateljstva, razumevanja in sodelovanja," je poudaril.

Napovedal je krepitev medverskega dialoga in dodal, da bo tudi dialog z državo in njenimi institucijami treba krepiti na različnih področjih. Opozoril je, da verske skupnosti opravljajo različna splošno koristna dela, zato pričakujejo več posluha in tudi pomoči države ter partnerski odnos.