Obvestilo o opravljanju dopolnilnega dela, kot ga dovoljuje zakon o poslancih, sta tokrat na mandatno-volilno komisijo (MVK) poslali poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič in Urška Klakočar Zupančič. Poslanka NSi-ja je v obvestilu navedla predavanja pri predmetu Osnove živinoreje na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in predstavitev sistema nadzora nad hrano v Sloveniji na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu.

Klakočar Zupančič pa je navedla, da bo v obsegu do petine polnega delovnega časa opravljala tudi zahtevnejša strokovna dela, in sicer v okviru predstavljanja svojega zgodovinskega romana ter podajanja pravno-zgodovinskega ozadja, pri čemer se delo opravlja občasno ter na pobudo založniške hiše ali pobudo posameznikov ali posameznih institucij, je pojasnila predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga (Gibanje Svoboda).

Kot je ocenila Janja Sluga, gre v obeh primerih za eno od izjem od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti iz 13. člena zakona o poslancih, in sicer za pedagoško delo oziroma za zahtevnejše strokovno delo.

Nasprotovanje poslancev SDS-a

Medtem ko omenjenemu delu Vide Čadonič Špelič v razpravi ni nihče nasprotoval, so se v primeru Urške Klakočar Zupančič izmenjavala mnenja, ali je takšno delo dovoljeno. Pod vprašaj so ga postavljali predvsem poslanci SDS-a. Jože Tanko je tovrstno delo označil za komercialno dejavnost.

Franc Breznik je opozoril, da je zakonska izjema mišljena za tisto delo, zaradi katerega bi sicer poslancem propadle licence in se po politični karieri ne bi mogli vrniti v svoj poklic, pri dejavnosti Urške Klakočar Zupančič pa je to po njegovem mnenju "hobi dejavnost" in s tem izigravanje instituta izjeme za dopolnilno delo poslancev.

Po mnenju nekaterih poslancev SDS-a je nenavadno, da za dopolnilno delo zaproša poslanka, ki je na funkciji predsednice DZ-ja, kar je druga najvišja funkcija v državi. Nekateri v tem vidijo tudi zlorabo funkcije. Koalicijski poslanci pa so poudarjali, da pri tem ne sme biti diskriminacije in da za vse poslance veljajo enake zakonske določbe.

Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda) je prepričana, da se razprava ne bi razvila v to smer, če bi vlogo podal kdo drug iz njihove poslanske skupine, predsednica DZ-ja pa je večkrat trn v peti opoziciji.

Koalicijski poslanci so poudarjali tudi, da to ni kršenje ali izigravanje zakonodaje, saj da ta opravljanje tovrstnega dela omogoča. Kot je poudarila Sluga, je avtorsko delo, zgodovinski roman, nedvomno kulturna in umetniška dejavnost, glede na priljubljenost romana pa je po njenih besedah normalno, da avtorico vabijo na predstavitev knjige.

V katero kategorijo spada predstavitev knjige?

Ob tem se je odprla razprava zaradi različnih interpretacij zakonskih določb zakona o poslancih ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Slednji namreč ob prepovedi pridobitvenih dejavnosti poklicnim funkcionarjem kot izjemo določa opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje lastnega premoženja, razen če drug zakon ne določa drugače.

Po mnenju Sluge se ta zakonska določba ne izključuje, temveč dopolnjuje z določbo iz zakona o poslancih, ki poslancem kot izjemo dovoljuje opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.

Tanko pa je nasprotno prepričan, da za poslance po zakonu o poslancih veljajo strožje omejitve. Z njim se je strinjal tudi Janez Cigler Kralj (NSi), ki ga je zanimalo, v katero kategorijo iz zakona o poslancih se uvršča predstavitev knjige, saj umetniške in kulturne dejavnosti v zakonu o poslancih kot izjeme ni.

MVK Alenki Jeraj dovolil vodenje po razstavi

Koalicijski poslanci so opozorili tudi na druge primere dovoljenj za opravljanje dopolnilnega dela s podobnega področja, med drugim so navedli, da je mandatno-volilna komisija Alenki Jeraj (SDS) poleg pedagoškega dela dovolila tudi vodenje po razstavi. Tudi sicer so se v razpravi tako koalicijski kot opozicijski poslanci dotaknili več primerov iz preteklosti, ko so poslanci prosili za različne vrste dopolnilnega dela, pri čemer niso vedno vsem ugodili in so se tudi takrat kresala mnenja o tem, kaj je dovoljeno.

Ob tem je bilo slišati tudi pozive, da bi morali na načelni ravni natančneje opredeliti, kaj spada med izjeme za opravljanje dodatnega dela poslancev in kaj ne, da ne bodo odločitve odvisne od vsakokratne večine in tako nekorektne oziroma nepravične do posameznikov.

Sklep, da se je mandatno-volilna komisija seznanila z obvestilom Urške Klakočar Zupančič o dopolnilnem delu in da se s tem strinja, je na glasovanju podprlo devet članov, eden je glasoval proti, nekateri pa niso glasovali.