Slovesnost, na kateri so odkrili tudi novo sliko Rudija Španzla Veter pozabe, je bila letos zaradi epidemioloških razmer namenjena samo povabljenim.

Minister Simoniti je med drugim spomnil, da sta slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Matarella julija letos skupaj položila venca k spomeniku bazoviškim junakom in pri bazoviški fojbi ter se udeležila počastitve 100. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitve Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji.

"To je bila izjemna gesta sprave, zrelosti in spoznanja dveh predsednikov, da je treba varovati spomin pred pozabo, pri tem pa si iskreno podati roki," je dejal.

Sorodna novica Srečanje med slovenskim in italijanskim predsednikom prva novica italijanskih medijev

Dejanje obeh predsednikov nas po Simonitijevih besedah nagovarja k preseganju zgodovinskih zamer. Ob tem je izrazil prepričanje, da je mednarodni dan miru potreben, kajti meje še vedno obstajajo. "Običajno so tiste v naših glavah najtežje premakljive. Treba jih bo premakniti, kajti življenje je lepo. In zanj se velja potruditi," so njegove besede povzeli na ministrstvu za kulturo.

Vloga učnega poligona

Kot je pred prireditvijo zapisal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, jim je na Cerju, mestu spomina na tragične dogodke vojn in nepotrebne žrtve, zaupana naloga, da mlajšim generacijam predajajo sporočilo o pomenu ohranjanja in negovanja dragocene vrednote miru.

Tamkajšnji pomnik miru stoji sredi ostalin prve svetovne vojne, kjer so med letoma 1914 in 1917 potekali najtežji boji soške fronte na Krasu.

Hkrati pa ima vlogo učnega poligona, na katerem lahko najmlajši ponotranjijo pomen odgovornosti slehernega posameznika za ohranjanje spomina na prednike in za negovanje identitete slovenskega naroda na svetovnem prepihu, je zapisal Humar.

Zato je hvaležen za novo Španzlovo umetniško stvaritev, ki po njegovih besedah dopolnjuje sporočilo pomnika in se hkrati poklanja soškemu levu, generalu Svetozarju Borojeviću von Bojni za njegov prispevek k ohranjanju meja nekdanje Avstro-Ogrske in posledično tudi današnje Slovenije na reki Soči.

Podobno meni tudi direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik. Kot je spomnila, je delo Veter pozabe nastalo kot nadaljevanje triptiha Ples življenja in smrti, "zagotovo najslikovitejše pripovedi o tragediji prve svetovne vojne in soške fronte na Krasu". Pomnik miru na Cerju je z Vetrom pozabe po njenih besedah poleg umetniške pridobil tudi novo vsebinsko vrednost.