Kot je MMC neuradno izvedel od vira iz Splošne bolnišnice Jesenice, je na začetku junija pri Gozdu Martuljku prišlo do posilstva na priljubljeni in zelo obljudeni kolesarski stezi, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami.

Šlo naj bi za domačinko srednjih let, storilec pa naj bi bil albanske narodnosti, ki naj bi bežal s kraja poskusa ropa gostinskega lokala. Žrtev je o dogodku takoj obvestila policijo in svojega soproga, ki je bežečega osumljenca prestregel prvi, ta naj bi vanj uperil pištolo, žrtvin mož pa ga je potolkel s kolom.

Hudo poškodovanega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski klinični center, saj se je na parkirišču zbralo več jeznih domačinov, nov fizični obračun z osumljencem kaznivega dejanja posilstva pa so preprečili policisti.

Osumljenca zadrževal do prihoda policije
Obrnili smo se na Policijsko upravo Kranj, kjer so nam potrdili, da so kriminalisti v kranjskem sektorju kriminalistične policije v začetku junija zaradi več kaznivih dejanj kazensko ovadili 35-letnega Albanca - med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Poleg tega pa je osumljen še dveh tatvin, v katerih je pridobil za nekaj sto evrov protipravne koristi in povzročitve lahke telesne poškodbe, ko je s predmetom lažje poškodoval občana, ki ga je na kraju zadrževal do prihoda policistov, vsa našteta kazniva dejanja pa je tujec izvedel v okolici Kranjske Gore, nam je pojasnil Bojan Kos, tiskovni predstavnik PU-ja Kranj.

Po zbranih obvestilih je bil 35-letnik priveden k preiskovalni sodnici pristojnega sodišča, ki je zanj odredila pripor. "Drži podatek, da je v pretepu, sicer v okolici Mojstrane, med občanom in osumljencem posredoval policist, ki je pomiril udeležence, ne pa tudi informacija o orožju in hudih telesnih poškodbah," je še dodal Kos.

"V ravnanju občana, ki je pomagal pri izsleditvi osumljenca kriminalisti niso ugotovili protipravnosti, zato proti njemu ne vodijo nobenega postopka," nam je odgovoril na vprašanje, ali ovadba zaradi domnevnega napada na storilca morda čaka tudi žrtvinega moža.

Policija: "Ni razloga, da bi dogodek vplival na zmanjšan občutek varnosti na kranjskogorski kolesarski poti"
Zanimalo nas je tudi, zakaj o dogodku ni bila obveščena javnost, saj se je ta zgodil sredi dneva na zelo obiskani poti, kjer vsak dan kolesari na desetine ljudi, ki se tam počutijo varne?

Kos je pojasnil, da kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost veljajo za enega najhujših posegov v osebno celovitost žrtve, posledice zanjo so navadno hude, okrevanje dolgotrajno, Zaradi posledic napada je lahko življenje žrtve tudi za vedno zaznamovano in spremenjeno. Njeno zasebnost ob tako travmatičnem dogodku je zato treba spoštovati in jo varovati v najvišji mogoči meri, izpostavljanje dogodka v javnosti pa ni bilo potrebno, je dejal.

"Nasilen dogodek je tudi vreden vsakega obsojanja, ni pa razloga, da bi vplival na zmanjšan občutek varnosti na kranjskogorski kolesarski poti," je zatrdil.

In na splošno res velja, da se Slovenke, "razen ponoči same v temni in zakotni ulici", na domačih tleh počutimo varne - tudi zato, ker smo prepričane, da se posilstva dogajajo "nekje drugje in nekomu drugemu", saj se novice o spolnem nasilju ne znajdejo pogosto v slovenskih medijih, zato imamo občutek, da jih je le za vzorec. Toda statistika kaže drugače.

V Sloveniji posilstvo pogosteje kot enkrat na teden
Pregledali smo letna policijska poročila zadnjih desetih let in našteli 558 primerov posilstev kot dokončanih dejanj, kar v povprečju pomeni, da je v Sloveniji vsako leto posiljenih 55 žensk oziroma več kot ena na teden!

Najbolj v zadnjem desetletju izstopa leto 2007, ko je policija obravnavala 85 kaznivih dejanj posilstva in še 12 poskusov posilstva. Najmanj pa so jih obravnavali leta 2013 - 43 posilstev in še 10 poskusov.

Treba pa je opozoriti, da so v teh številkah zajeta le prijavljena kazniva dejanja in tudi policija priznava, da so številke sicer še višje. Dodajajo pa, da se lahko pohvalijo z visoko preiskanostjo tistih primerov, ki so bili policiji prijavljeni. Izračunali smo, da je bila preiskanost prijavljenih kaznivih dejanj posilstva v zadnjem letu res več kot 92-odstotna.

Lani je je policija sicer obravnavala 378 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost - od tega 43 dokončanih posilstev in še 10 poskusov posilstva, 49 primerov spolnega nasilja, 30 kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, 158 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, 44 primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva in še 34 drugih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti.

Zagroženih največ 10 let zapora
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost kazenski zakonik obravnava v 19. poglavju, v členih od 170 do 176. "Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali z njim izenačenim spolnim ravnanjem, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje in telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let," tako 170. člen opisuje posilstvo.

"Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let," se 171. nadaljuje s spolnim nasiljem.

Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja se kaznuje z zaporno kaznijo do petih let oz. osmih, če gre za osebo, ki je storilcu zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo.

Za spolni napad ni kriva žrtev
Policija izpostavlja tudi, da velja več zmotnih predstav o spolnem nasilju. Na primer, da je spolni napad dejanje strasti in poželenja – ni, saj strast in čustva s spolnim nasiljem nimata nobene zveze, poudarjajo. Opozarjajo tudi na zmotno predstavo, da se posilstva lahko ubraniš, če hočeš - poudarjajo namreč, da storilec zlomi odpor žrtve s fizično premočjo, grožnjami in nasiljem.

Med pogoste zmotne predstave prištevajo še mišljenje, da so nevarni samo neznanci, da so žrtve spolnega napada zgolj mlade, privlačne ženske in da je za spolni napad kriva žrtev.

Žrtev naj poskuša pobegniti, ne premagati storilca
Kaj pa lahko žrtev ob spolnem napadu stori? "Žrtev naj poskuša pobegniti od storilca, ga pregnati, pritegniti pozornost nase s kričanjem, ga raniti do te mere, da lahko pobegne, vendar naj cilj žrtve ne bo fizično premagati storilca, ampak pobegniti," svetuje Kos. "Če ima storilec orožje, naj se mu žrtev fizično ne upira in naj ga skuša pregovoriti ali vzpostaviti odnos z njim, vzbuditi sočutje, razumevanje," dodaja opozorilo.

"Za samoobrambo je v mejah silobrana in skrajne sile sicer dovoljena fizična sila, uporaba predmetov ali obrambnega spreja, da žrtev od sebe ali koga drugega odvrne nevarnost. Za odganjanje storilcev se lahko uporabijo tudi naprave, ki oddajajo zvok visoke frekvence, alarmi," še pojasni.

Žrtev naj zavaruje sledove
Kaj pa, če do spolnega napada kljub vsemu pride? "Žrtev naj se ne umiva, prha ali briše, saj to lahko uniči sledove. Prav tako naj žrtev ne opere, zavrže ali uniči oblačil, ki jih je nosila med napadom, odej ipd., saj je to pomembno zaradi potrjevanja stika med žrtvijo in storilcem oziroma najdbo sledi," svetuje policija.

"Žrtev naj dejanje tudi takoj prijavi policiji na številko 113, čim prej naj odide k zdravniku ali poišče kraj, kjer bo varna, se zaupa osebi, ki ji bo pomagala, zapiše oziroma si zapomni pa še čim več podrobnosti o storilcu", še pravijo.