Iniciativa Glas ljudstva je pripravila protestno akcijo proti t. i. dvoživkam v zdravstvu. Foto: Glas ljudstva/Martin Konič
Iniciativa Glas ljudstva je pripravila protestno akcijo proti t. i. dvoživkam v zdravstvu. Foto: Glas ljudstva/Martin Konič

Izhodišča za novi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi odpravil dvojne prakse oz. t. i. dvoživkarstvo in bi jasno ločil javno in zasebno zdravstvo, je vlada že potrdila, kar v civilni iniciativi Glas ljudstva pozdravljajo, a želijo si, da bi bil čim prej storjen korak naprej.

"Zdaj je na vrsti osnutek zakona, ki ga je podpredsednik vlade napovedoval že za sredino junija, ministrstvo za zdravje pa pred poletjem. Če osnutek zakona ne bo pripravljen vsaj do začetka parlamentarnih počitnic, bomo to prisiljeni razumeti kot le še eno v dolgi vrsti prelomljenih časovnic in obljub ter za reševanje javnega zdravstva poseči po drugih vzvodih, ki jih imamo na voljo," so opozorili na novinarski konferenci po javni protestni akciji Stop dvoživkam!.

Nasprotniki ločevanja javnega in zasebnega zdravstva po njihovih besedah zavajajo javnost, ko pravijo, da predstavljajo t. i. dvoživke zgolj majhen, praktično zanemarljiv del javno zaposlenih zdravnikov. Gre za "očiten konflikt interesov med vlaganjem energije v zmanjševanje čakalnih vrst v redni službi in osebnim popoldanskim zaslužkom, ki ga omogočajo prav dolge čakalne vrste in izkorišča stisko pacientov in pacientk", so zapisali v sporočilu za javnost po protestni akciji.

Primer 'dvoživkarstva' je MD Medicina

Navedli so primer zasebnega podjetja MD Medicina, kjer je od skupno 55 zdravnikov in zdravnic kar 44 takih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, torej gre kar 80 odstotkov zdravnikov z dvojno prakso. "Od tega jih je 37 takih, ki se s klinik in z oddelkov UKC-ja Ljubljana zgolj sprehodijo čez Bohoričevo ulico in so že na svojem drugem delovnem mestu pri zasebniku," so navedli.

Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Foto: Glas ljudstva/Martin Konič
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Foto: Glas ljudstva/Martin Konič

Prav tako so pod drobnogled vzeli pet področij z najdaljšimi nedopustnimi čakalnimi dobami in preverili, koliko vodij teh oddelkov v največjih slovenskih bolnišnicah je "zdravstvenih dvoživk". Po njihovih podatkih je med 32 predstojniki in predstojnicami oddelkov izbranih zdravstvenih storitev vsaj 18 takih, ki opravljajo popoldansko delo pri zasebnikih ali imajo svoj s. p. Še posebej izstopa Splošna bolnišnica Celje, kjer so prav vsi predstojniki in predstojnice na izbranih področjih dvoživke, so zapisali.

"Moramo verjeti, da je sedanja oblast končno enotna v oceni, da je mešanje javnega in zasebnega sektorja ter obstoj dvoživk ključni problem za katastrofalno stanje v zdravstvu in da brez razrešitve te problematike ne bo mogoče rešiti skoraj nobene druge težave v javnem zdravstvu. Seveda pa mora poskrbeti tudi za spodbudno nagrajevanje vseh zdravstvenih delavcev po opravljenem delu," je med protestno akcijo poudaril predstavnik iniciative Dušan Keber.