Na njej so poudarili pomen dopisnikov oziroma verodostojnih informacij, preverjenih na terenu. Spregovorili so še o pomenu javne radiotelevizije in usposobljenih novinarskih kadrov ter o zakonu o RTV-ju Slovenija.

Sodelujoči so debato začeli s poudarjanjem pomena dela dopisnikov po Sloveniji in v tujini. "Dopisniki vseh sort so temelj kateregakoli medija. To je poklicni profil v našem novinarskem cehu, brez katerega ne morejo ne časopis ne radio ne televizija," je kakovostno dopisništvo prvi poudaril nekdanji novinar in voditelj na TV Slovenija Slavko Bobovnik.

Da ima dopisnik na terenu v nasprotju z urednikom iz Ljubljane pristen stik z življenjem, z dogajanjem, pa je poudaril odgovorni urednik Prvega in informativnega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.

Zamejska dopisnica RTV-ja Slovenija iz Avstrije Petra Kos Gnamuš pomen svojega dela vidi predvsem v preverjanju informacij in boju proti lažnim novicam. O pomenu dopisništva pri presojanju relevantnosti in zanimivosti dogodkov pa je spregovorila tudi dopisnica Slovenske tiskovne agencije iz Koroške Vesna Pušnik Brezovnik.

Kot ugotavljajo sogovorci, so mediji v preteklih letih krčili svojo mrežo dopisništev, prav zato je še večji pomen javnih medijev, ki morajo zagotavljati široko mrežo dopisnikov. "Ukinjanje dopisništev je nesprejemljivo, saj je danes povezanost med državami tako močna, da kar se drugod zgodi, hitro pride k nam. Dopisništvo danes ni več luksuz, temveč je za javni servis nekaj osnovnega," je svoje mnenje izrazila Kos Gnamuš.

Pomen javnega medija se je po Poslekovem mnenju jasno pokazal zlasti v obdobju epidemije covida-19, ko je Radio Slovenija beležil rekordno poslušanost. To je dokazalo, da ljudje iščejo verodostojne informacije in so jih v javnem servisu tudi našli.

Razprava se je nato razširila tudi na dogajanje na RTV-ju Slovenija in na prihajajoči referendum o zakonu o RTV. Kot so poudarili sogovorci, je na javni radioteleviziji v zadnjem obdobju precej upadla kakovost programa, zaradi pritiskov na zaposlene številni kvalitetni kadri odhajajo, prihajajo pa manj usposobljeni kadri.

"Ključno vprašanje na uredniškem kolegiju, ko debatiramo o tem, kakšno omizje si želimo v določeni oddaji, je to, kaj lahko določena oseba prispeva v javnem diskurzu o določeni temi. Nas ne zanima, ali je človek desni, levi, ampak nas zanima, ali je strokovnjak, ali je kredibilen," je bil jasen Poslek, ki je z ostalimi sogovorci poudaril, da politika ne sme vplivati na delo novinarjev. In prvi korak k depolitizaciji javne radiotelevizije bi bilo prav sprejetje novele zakona o RTV-ju Slovenija.