Zajčja mrzlica se zdravi z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico. Foto: BoBo
Zajčja mrzlica se zdravi z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico. Foto: BoBo

Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so v zadnjih desetih dneh zaznali pet bolnikov s hudimi pljučnicami, vsi prihajajo iz krajev ob Sorškem polju.

Sorodna novica Na Sorškem polju več primerov zajčje mrzlice

"Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo masko FFP 3, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico," opozarja infektologinja s Klinike Golnik Barbara Bitežnik.

Simptomi so odvisni od vstopnega mesta bacila

Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolimo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode.

Simptomi pri obolelih so odvisni od vstopnega mesta bacila. Če je ta vstopil v telo na primer prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice. S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bolezen se običajno pojavi tri do šest dni po okužbi.

Več primerov zajčje mrzlice