Na zavodu za zaposlovanje je iz dneva v dan več mladih – samo v zadnjega pol leta se je število starih do 25 let, ki so uradno prijavljeni kot brezposelni, povečalo za 80 odstotkov, navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Mladi, ki delajo, pa so pogosto – ne glede na gospodarsko krizo – »obsojeni« na oblike dela, ki jim ne prinašajo nobene socialne varnosti. »Če se ne bodo zmanjševale atipične oblike dela, bomo postali država, kjer socialna varnost osebe ne bo na prvem mestu, ampak bo na prvem mestu fleksibilnost delovnega razmerja in izkoriščanje delavcev,« je pred dnevi na srečanju sindikatov, namenjenem stanju zaposlovanja mladih, vlado opozoril Goran Lukič iz ZSSS-ja.

Kaj je torej s tem začaranim krogom, v katerem so se znašli mladi, in ali se da izstopiti iz njega? MMC je odgovore iskal pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zavodu za zaposlovanje in Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).

ŠOS: Nepravičen pogled na mlade kot na neodgovorne
V ŠOS-u so med razlogi za brezposelnost mladih, ki je sicer v Sloveniji nižja od povprečja EU-ja, vidijo nizko število ponujenih prostih delovnih mest za določene stopnje izobrazbe, smer izobrazbe posameznika in strukturo slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih besedah prestrukturira prepočasi. »Vse to vpliva na ujemalni problem, ko je večina diplomantov iz družboslovnih smeri, deficit pa nastaja pri tehničnih poklicih,« trdijo in dodajajo, da na to vpliva tudi kakovost izobraževalnega sistema, razumevanje delodajalcev, pomanjkanje kadrovskega načrtovanja podjetij in upravljanja z znanjem, pomanjkanje pravega sistema karierne orientacije kot nepravičnega vrednotnega pogleda na mlade kot neodgovorne in nedelovne.

V združenju delodajalcev se z očitki na svoj račun seveda ne strinjajo. Kot je dejal njihov generalni sekretar Jože Smole, cenijo mlade zaposlene, »saj so ravno ti najbolj fleksibilni in mobilni, poznajo nove tehnologije, imajo bogato znanje tujih jezikov in so naklonjenim novejšim oblikam dela, kot je na primer timsko delo«.

Zavod: Največja težava pomanjkanje izkušenj
Čeprav številke ZSSS-ja niso optimistične, na zavodu za zaposlovanje zatrjujejo, da starost na zaposlovanje mladih ne vpliva negativno. »Mladi se namreč zaposlujejo lažje in hitreje kot starejše osebe, saj so bolj prilagodljivi in pripravljeni sprejeti različne zaposlitve. V povprečju so mladi v starosti do 26 let v evidenci brezposelnih oseb prijavljeni 6,3 meseca, medtem ko so drugi v povprečju prijavljeni 20,4 meseca,« so dejali za našo spletno stran. Po njihovih besedah je največja težava pri zaposlovanju mladih pomanjkanje delovnih izkušenj in zaposlovanje za določen čas. Zaradi slednjega namreč »hitreje prehajajo iz enega v drug status«.

Na tem mestu se velja ustaviti pri zaposlitvi za določen čas, ki še zdaleč ni hvaležna. V ŠOS-u poudarjajo, da onemogoča najemanje posojil, kar ima za posledico, da mladi dalj časa bivajo pri starših in »so tako ujeti v koncept 'polodraslosti'«. Ker jim takšna služba ne nudi želene varnosti, se, pozneje odločajo za družino. Rešitev ŠOS vidi v oblikovanju zakonskih okvirov, ki bi prinesli sistemske rešitve na področju izobraževanja, vlaganja v znanje in razvoj ter komunikacije med delodajalci in mladimi iskalci zaposlitve.

Delodajalci: Poenostaviti postopek zaposlovanja za nedoločen čas
Da gre pri tej vrsti zaposlitev za pereč problem, se zavedajo tudi delodajalci, ki po besedah Smoleta predlagajo tri rešitve: »Ena izmed rešitev bi bila poenostavitev postopka zaposlovanja za nedoločen čas s poskusnim delom – če se kandidat izkaže kot neprimeren, je pogodbo kljub poskusnemu delu namreč s strani delodajalca zelo težko prekiniti. Drugo je izenačitev pogojev odpovednih rokov in odpravnin pri zaposlitvah tako za določen kot nedoločen čas. Tretje in še zdaleč ne najmanj pomembno – svoje pogoje bi morale prilagoditi tudi banke ter svoje terjatve zavarovati prek drugih mehanizmov in kot poglavitno garancijo ne upoštevati zgolj trajanja zaposlitve.«

Honorarno delo – ko si ne moreš privoščiti biti bolan
Nekaterim mladim pa ne uspe »prilesti« niti do zaposlitve za določen čas in se spopadajo s še bolj neurejenimi oblikami dela. Med take gotovo sodi honorarno delo po podjemni in/ali avtorski pogodbi. Honorarni delavec med drugim ne pozna ne plačanega dopusta ne plačanega bolniške odsotnosti. Prav tako je zanj upravičenost do dodatkov, kakršna sta, denimo, malica in prevoz, veliko prej izjema kot pravilo. V ŠOS-u menijo, da je to zelo nevarna oblika fleksibilnosti, ki povsem onemogoča osamosvojitev mladih.

O nečem podobnem lahko govorimo tudi v primeru študentskega dela, zaradi katerega mnogi mladi podaljšujejo čas študija. A Evropska komisija Slovenijo poziva, da to konča, prav tako 30 najrazvitejših držav, združenih v OECD. V ŠOS-u so prepričani, da bi to samo odvrnilo pozornost od resničnih težav. Sami menijo, da je treba skrajšanje študijskega časa doseči z ustrezno implementacijo bolonjske reforme, ne pa z ukinjanjem pravic študentov. »Eden od ciljev bolonjske reforme je zagotavljanje zaposljivosti diplomantov že po prvi bolonjski stopnji, trenutno pa morajo slovenski študentje študirati najmanj pet let, da pridobijo primerno izobrazbo za vstop na trg dela. Ob tem prihaja do neučinkovitega prehoda mladih na trg dela. Krajši študij pa se lahko doseže tudi ob izgradnji sistema karierne orientacije, ki bo študentu pomagal razumeti svoje želje,« pravijo.

Ministrstvo: Delodajalci izkoriščajo študentsko delo
Prvi mož ZDS-ja na drugi strani ključ vidi v spodbujanju štipendiranja in opravljanju prakse v podjetjih: »Tako bi ohranili materialni status študentov, hkrati pa bistveno skrajšali čas študija, saj ga študenti s študentskim delom marsikdaj bistveno podaljšajo. Kader, ki ga delodajalec usposobi že med študijem, je dragocen kader.«

Da se delodajalci vendarle radi poslužujejo študentskega dela, ker študenti predstavljajo poceni delovno silo, ni nobena skrivnost, na to pa so nas opozorili tudi na ministrstvu za delo, kjer trdijo, da to ni sprejemljivo. Prav zato so opozorilo Evropske komisije vzeli resno in bodo vprašanje študentskega dela preučili ob pripravi novega zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Podaljšanje delovne dobe - kam bi to pripeljalo mlade?
Poziv k skrajšanju časa študija pa ni edini, ki ga je OECD v zadnjem, sicer še tajnem poročilu, namenil Sloveniji. Državi je namreč omenjena organizacija svetovala še, naj podaljša delovno dobo. In kaj bi to pomenilo za mlade, ki iščejo službo? »Podaljševanje delovne dobe lahko posledično za mlade pomeni podaljševanje čakanja na prvo zaposlitev - že sedaj v povprečju čakajo 10 mesecev. Na mlade lahko pade tudi večje breme plačevanja prispevkov,« so pesimistični v ŠOS-u.

Črnogledost pa ne velja za ZDS. Smole pravi, da je treba delovno dobo podaljšati prek sistema finančnih vzpodbud, tako da bi delovno aktivni ostali tisti, ki dejansko lahko prispevajo k delovnemu procesu in rezultatu. »S tega vidika bi bilo podaljšanje delovne dobe koristno tudi za mlade, saj bi v podjetjih obdržali pomemben kader, ki je najboljši mentor in vir znanja mladim, ki šele vstopajo v podjetje,« zagotavlja.

Pokojnine – za mnoge mlade oddaljene več svetlobnih let
Na ministrstvu so nam razložili, da bodo predloge glede modernizacije pokojninskega sistema, kamor spada tudi vprašanje daljše delovne dobe, pripravili do poletja. Prepričani so, da mladi zaradi takega ukrepa ne bodo ostajali brez dela, ker naj bi struktura delovnega trga že zdaj kazala, da ni mogoče govoriti o simetriji staranja delovne sile in vstopu mladih na trg: »To pomeni, da starejšega delavca, ki zapusti trg dela, ne nadomesti mlajši sodelavec, vendar razlog ni v podaljševanju delovne dobe, temveč v poznem vstopanju mladih na trg delovne sile zaradi podaljševanja obdobja študija in drugih strukturnih sprememb na trgu dela.« Zato bi bilo po besedah predstavnikov na ministrstvu smiselno v obvezni pokojninski sistem vključiti vse mlade, ki začasno ali občasno delajo, saj bi se z zagotavljanjem prispevkov iz tega dela financirali tekoči pokojninski prejemki zdajšnjih upokojencev, mladi pa bi z vplačevanjem v sistem varčevali za svojo starost.

Dokler pa so stvari take, kot smo jih popisali, je za marsikaterega mladega človeka misel na pokojnino gotovo oddaljena več svetlobnih let.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si