A vsaka izmed njiju ima svoja predloga. Pozitivna Slovenija predlaga, da bi spremenili obstoječi proporcionalni sistem z ukinitvijo okrajev in uvedli preferenčni glas. S tem želijo povečati vpliv volivcev na izbiro poslancev, saj zdaj volivci nimajo neposrednega vpliva, kdo jih bo zastopal v parlamentu.

"Kaže se neka tendenca, da imajo mnogo večjo vlogo predsedniki stranke ali ozek krog okoli njega, ki dominira nad predlagateljskim procesom," ocenjuje Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.
Predlog je enkrat že pogorel
O predlogu PS-ja bodo poslanci razpravljali do konca leta, je pa bil tak predlog zavrnjen že leta 2011. Sicer je proporcionalni volilni sistem razširjen po svetu in značilen za tranzicijske države. Že samo ime pove, da se glasovi porazdelijo sorazmerno med strankami, zato se jih tudi več uvrsti v parlament. Vendar ne vse, saj morajo preseči štiriodstotni prag. Za ta sistem so značilne koalicijske vlade, kar pa moti največjo opozicijsko stranko SDS, zato bi želeli uvesti večinski sistem.
SDS za večinski volilni sistem
Za volivca je razumljiv, saj izbere kandidata, ki je po njegovem mnenju najprimernejši, in ne tistega, ki ga vsili stranka. V parlament se vedno uvrstita dve stranki dveh močnih političnih blokov, ena izmed njiju potem sestavi vlado, predvidoma brez koalicijskih partneric. Manjše stranke so poredko izvoljene v parlament. Večinski volilni sistem imata Velika Britanija in Združene države Amerike.

"Večinski sistemi uspevajo v državah z zelo bogato tradicijo, saj dajejo zmagovalcu celoten plen. To pomeni zavedanje, da mora obstajati pristna demokracija in druge institucije, ki nadzorujejo delovanjem organov," pojasnjuje Gregorc. Za Zagorca bi bil tako najprimernejši sistem enega prenosljivega glasu, kot ga poznajo na Malti in na Irskem.
Parlamentarna Evrovizija
"Volivci glasujejo nekako podobno kot na Evroviziji, tako si lahko volivci to predstavljajo. Enemu daš eno točko, dve, tri ... razvrstiš kandidate po preferencah," pravi ustavni strokovnjak.

Vsem strankam je v 20 letih ustrezal sistem, s katerim so same določale, kateri ljudje bodo sedli v poslanske klopi. Kot kaže, bo tako tudi na naslednjih volitvah, saj mora za spremembe volilnega sistema glasovati 60 poslancev. Torej so morata o novostih dogovoriti dve največji stranki v parlamentu, ki pa že zdaj nista enotni.