Na okrogli mizi o dezinformacijah, ki jo je organizirala Slovenska oglaševalska zbornica, so govorci poudarili predvsem sistemske težave, s katerimi se spoprijema novinarstvo in celotna družba. Te so se še okrepile po pojavu novega koronavirusa in ruskega napada na Ukrajino, Rusija pa po mnenju govorcev trenutno predstavlja državo, ki takšne metode uporablja najučinkoviteje.

Dezinformacije so ob tem postale tako razširjene, da po opažanjih vodje Centra za evropsko prihodnost Katje Geršak že predstavljajo "nacionalnovarnostno težavo", saj države z avtoritarnimi sistemi vladanja izkoriščajo svobodo govora v evropski in ameriški družbi za destabilizacijo teh držav. Dodala je, da bi EU in Slovenija lahko na tem področju sicer storili še veliko.

Vendarle pa se na ravni EU-ja stvari že premikajo, saj se Evropska komisija pospešeno zavzema za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, tudi zaradi dogodkov v povezavi s finančnim izčrpavanjem STA-ja in pritiski vodstva Radiotelevizije Slovenija na novinarje, pojasnjuje profesor in predstojnik oddelka za komunikologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević.

Po mnenju novinarja in vojnega reporterja časopisa Delo Boštjana Videmška se prek spletnih omrežij sicer gradi paralelni svet. Spletna omrežja nam poleg tega zmanjšujejo pozornost, ki vodi tudi v odsotnost etičnega vedenja. Pri tem je Videmšek opozoril na nujnost "digitalne antropologije", s katero bi razumeli, kako družbena omrežja in mediji krojijo posameznikovo in družbeno resničnost.

Katja Geršak je pri tem poudarila, da so v takšnem svetu ljudje zajeti v "osebne mehurčke", ki lahko vodijo tudi v bolj razdeljen politični prostor, kar se je že zgodilo tudi v ZDA, s tem pa se ruši tudi zaupanje v delo institucij. Po njenem opažanju se na primer v zdravstvu že dogaja, da je komentar laika "vreden enako, kot je od nekoga, ki že 20 let (...) vodi bolnišnico".

Lažne novice tako razširjene, da jim medijske hiše ne morejo več konkurirati

Lažne novice so sicer stalnica človeštva, z "monetizacijo digitalnih platform" pa so po besedah Milosavljevića presegle zmožnost novinarjev, da jim konkurirajo. Medijske hiše so se namreč na pojav novih družbenih omrežij odzvale z reproduciranjem istih vzorcev, na primer z omogočanjem komentiranja novic.

S tem le še dodatno odpirajo prostor za pojav dezinformacij, ki jih z visokimi vložki podpirajo tuji akterji in za katere se "ne moremo slepiti, da jih ni bilo v Sloveniji", še dodaja Milosavljević.
Na okrogli mizi so govorci poudarili tudi gospodarski vidik dezinformacij, saj imajo lahko te usodne posledice tudi za podjetja, ne le za družbe in države.