Vizjak je po seji koalicije pojasnil le, da imamo trenutno veliko negotovih oblik zaposlitve, zlasti med mlajšimi iskalci prve zaposlitve in med tistimi, ki se prijavijo kot brezposelni in znova iščejo službo. "Tem je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas praktično nedostopna," je menil minister.

Dodal je, da želi vlada okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas, tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja pogodb za določen čas. Vizjak največ razprave s socialnimi partnerji sicer pričakuje glede plačanega odmora za malico, ki ga želi vlada ukiniti.

Novost v predlogu zakona je sicer tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. Predstavniki koalicije so govorili tudi o noveli zakona o urejanju trga dela.
Sindikati odmora ne dajo
Minister je ocenil pravilno, saj so se v sindikatu Pergam in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izrekli proti predlogu, da se malica ne bi več vštevala v delovni čas. V Pergamu sicer ocenjujejo, da je veljavni zakon o delovnih razmerjih sodoben v smislu pravic in po vsebini, ki jo zajema, težava pa da so prekerne oblike dela, ki niso urejene, in zloraba zaposlovanja za določen čas.

Glede enotne pogodbe Posedi pravi, da je bilo v izhodiščih premalo podatkov in da ocene ne more podati. Meni sicer, da ta oblika, ki jo poznajo v Španiji, ne bo rešila problema prekernih oblik dela in zlorab. Tudi Andrej Zorko iz ZSSS-ja meni, da je glede enotne pogodbe veliko odprtih vprašanj in nejasnosti, zato se do tega še ne morejo opredeliti.
Delodajalce moti predolgo odpuščanje
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer meni, da so ključen problem pri delovnih razmerjih zapleteni in dolgotrajni postopki odpuščanja. Glede nevštevanja časa za malico v delovni čas pravi, da s sedanjo ureditvijo nismo primerljivi z drugimi državami.

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije sicer ni proti skladu za odpravnine, v nasprotju z Združenjem delodajalcev Slovenije (ZDS) in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), ki ga ocenjujeta kot dodaten strošek, menijo pa, da bi morala država zagotoviti začetni kapital, sicer bi bilo po izračunih prve odpravnine mogoče izplačati po sedmih letih in pol.

Glede enotne pogodbe v ZDS-ju menijo, da uvaja bistveno daljše odpovedne roke, da posega v obstoječe ureditve pri delodajalcu in da glede tega ni ne sodne prakse ne izkušenj iz tujine. V GZS-ju so bili do enotne pogodbe kritični, saj da bi omejila zaposlovanje za določen čas, ki je zaradi prožnosti ena ključnih oblik zaposlovanja, in uvedla dodatne stroške.

Prednostna naloga je omejiti dvojnost trga dela
Ključna usmeritev reforme trga dela naj bi bila odprava velikih razlik med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas, in številnimi, ki so v začasnih in negotovih oblikah dela.

To naj bi rešili z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi predvidevala tri obdobja zaposlitve. V okviru prvega, poskusnega obdobja v trajanju petih mesecev bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga.

Drugo in tretje obdobje zaposlitve
Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec na tej stopnji delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi. Poleg tega zaposlenemu v času prilagajanja že pripadajo vse pravice z naslova delovnega razmerja.

V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi veljala bolj ali manj ureditev kot pri zaposlitvi za nedoločen čas, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa bi uvedli več poenostavitev formalnosti. Reforma naj bi tudi na nekaterih drugih področjih poenostavila postopke.
Predlagane spremembe se nanašajo še na odmor za malico med delovnim časom. Gre za vprašanje, ali se odmor še naprej šteje v delovni čas in ali je plačan. V zvezi s tem vprašanjem so sindikati nepopustljivi, saj spremembe na tem področju po njihovih besedah pomenijo precejšen poseg v prihodke zaposlenih.

Reformi skozi parlament do konca leta
Reforma delovnopravne zakonodaje je poleg pokojninske reforme ena od dveh ključnih strukturnih reform, ki jih želi vladajoča koalicija skozi parlamentarni postopek pripeljati do konca leta.

Ko bosta reformi usklajeni v koaliciji, se bodo začela usklajevanja in pogajanja s socialnimi partnerji, zatem pa bosta predstavljeni tudi javnosti. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve računajo, da bi se lahko s socialnimi partnerji uskladili že do konca septembra.

V nasprotju z osnutkom reforme trga dela naj koalicijski poslanci osnutka pokojninske reforme še ne bi dobili na mizo. Usklajevanja znotraj koalicije naj bi se tako začela prihodnji teden.

S. B. L., A. Č.