Ob statističnih podatkih o delu v preteklem letu ustavno sodišče sicer v letnem poročilu v uvodu poudarja, da je tudi v letu 2023 prejelo več istovrstnih zadev. Tako imenovanih množičnih zadev je bilo lani skupaj 992, kar predstavlja skoraj polovico celotnega pripada novih zadev.

Kljub temu pa je v letu 2023 ustavno sodišče prejelo za 9,8 odstotka manj zadev kot leto pred tem.

Ustavno sodišče je prejelo manj vlog za oceno ustavnosti oz. zakonitosti predpisov. Največkrat so bili sicer izpodbijani zakoni (141 zadev), sledili so predpisi lokalnih skupnosti (83 zadev), akti vlade in ministrstev (23 zadev) ter predpisi drugih organov (tri zadeve). Številni predpisi so bili izpodbijani tudi večkrat, med temi najpogosteje določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o pravdnem postopku, zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zakona o ustavnem sodišču.

Nekoliko pa se je povečalo skupno število prejetih ustavnih pritožb. Prav pri teh je pripad največji, ustavno sodišče jih je v letu 2023 prejelo 1780, v letu prej pa 1754.

50 odstotkov manj pobud za oceno ustavnosti

Ob neupoštevanju t. i. množičnih zadev pa se je tudi število teh nekoliko zmanjšalo. Leta 2023 je ustavno sodišče tako prejelo 238 zahtev in pobud za oceno ustavnosti, kar predstavlja 50,6-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom pred tem.

Brez upoštevanja množičnih zadev je največji pripad s 341 zadevami imel civilni senat, sledita kazenski senat z 234 zadevami in upravni senat z 231 prejetimi ustavnimi pritožbami. V primerjavi z letom pred tem pa je civilni senat vendarle naštel za 17,2 odstotka manjši pripad zadev. Prav tako se je število ustavnih pritožb nekoliko zmanjšalo na kazenskem senatu, a je ta prejel veliko množičnih zadev, medtem ko civilni in upravni senat teh nista prejela.

Največ prejetih ustavnih pritožb je izhajalo iz prekrškov, sledijo zadeve, povezane s pravdami, kazenske zadeve, delovni spori, drugi upravni spori in izvršba.

Sodišče se je trudilo zmanjševati zaostanke

Lani je ustavno sodišče rešilo 2422 zadev v primerjavi z 2658 zadevami v letu 2022. Ob tem ustavno sodišče opozarja, da so si v letu 2022 izjemno prizadevali za zmanjševanje zaostankov, reševanje starejših zadev ter za skrajševanje povprečnega časa odločanja.

"Letna nihanja števila rešenih zadev so običajna in statistično pričakovana, saj od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo iz leta v leto samo povečevalo število rešenih zadev, še toliko manj v času, ko se povečuje delež zahtevnejših zadev," so zapisali v poročilu.

Glavnino rešenih zadev leta 2023 predstavljajo ustavne pritožbe, rešili so jih 2170. V letu 2023 so zmanjšali tudi število nerešenih zadev. Ob koncu leta 2023 so imeli skupaj 1931 nerešenih zadev (2325 leta 2022).

Povprečno trajanje reševanja zadev je bilo leta 2023 krajše kot leta 2022, v povprečju jih je ustavno sodišče reševalo 542 dni (leto prej 613 dni). Skupaj z množičnimi zadevami pa je čas reševanja 433 dni. Povprečno trajanje postopkov za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov je bilo 599 dni, ustavne pritožbe pa je sodišče v povprečju reševalo 539 dni.

Ustavno sodišče sicer še poudarja, da obremenitve ustavnega sodišča ni mogoče meriti s kvantitativnimi podatki, temveč je ta vedno odvisna od narave posameznih zadev, od njihove zahtevnosti oziroma od pomembnosti in kompleksnosti ustavnopravnih vprašanj, ki jih sprožajo.

Accetto: Vsaka neizvršena odločba ustavnega sodišča je črna pika pri spoštovanju načela pravne države

Ustavno sodišče je v letnem poročilu znova opozorilo tudi na neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča, takšnih je bilo ob izteku leta 25 odločb ustavnega sodišča. Od teh se 21 nanaša na zakonske določbe, ena na izvršilni predpis, tri pa na predpise lokalnih skupnosti. Rok za uresničitev je v preteklem letu potekel osmim odločbam.

Predsednik ustavnega sodišča je ob tem dejal, da je vsaka neuresničena odločba črna pika pri spoštovanju načela pravne države in da je nepredstavljivo in problematično, da naslovniki odločb, pogosto DZ ali lokalne skupnosti, ne reagirajo, kot bi morali, oziroma tako kot predvideva ustavno sodišče in zahteva načelo pravne države.

"Če najvišje sodišče v državi ugotovi, da je treba neko zakonsko ureditev spremeniti in za to zakonodajalcu postavi rok, je nepredstavljivo, da bi nosilec oblasti rekel, če mi bo uspelo, bom, če ne, pa ob prvi priliki," je orisal.

Tudi zaradi pred kratkim sprejete dopolnilne odločbe glede sodniških plač za sodnike rednih sodišč, s katero je ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe o neustavnih plačah, je Accetto poudaril, da je treba vsako odločbo spoštovati, še toliko bolj pa je občutljiva reakcija oziroma pomanjkanje ustrezne reakcije zakonodajalca.

Tako je po njegovih besedah določitev načina izvršitve delno naslovila ugotovljeno protiustavnost, ki jo je nespoštovanje prvotne odločbe po oceni ustavnega sodišča še poglabljalo. Se je pa ob tem ustavno sodišče zelo dobro zavedalo, da je to lahko zgolj začasna rešitev, ki služi tudi kot dodaten razlog, da nosilci oblasti, ki bi se morali že odzvati na prvotno odločbo, to končno tudi storijo. "Ta odločitev ne misli obveljati za večne čase, prej ko bo nadomeščena, prej bodo vsi sodniki ustavnega sodišča tudi sami pomirjeni," je dodal.

Na vprašanje, ali neodzivnost zakonodajalca pripelje do bolj aktivistične drže ustavnega sodišča, pa je predsednik slednjega odgovoril, da gre za "partnerstvo dveh problemov". "Ker je prišlo do nespoštovanja odločb, ustavno sodišče vendarle razmišlja malo bolj, kot bi morda v sistemu, kjer bi se zakonodajalec vedno zelo hitro odzival, ali je treba za čas do reakcije zakonodajalca vsaj začasno urediti neko področje delovanja," je pojasnil. Če pa je sodišče soočeno s tem, da bi lahko sama odločitev pripeljala do še bolj protiustavne ureditve, tega ne more brezbrižno storiti, je prepričan Accetto.

Po njegovih besedah slovensko ustavno sodišče primerjalno gledano velja za eno od sodišč, ki je zelo obremenjeno, kar je povezano tudi s tem, da ima zelo širok nabor pristojnosti.