Predlagatelje iz opozicije je bolj kot izbor konkretnega podjetja motila odločitev za nakup opreme po posrednikih. V koaliciji so zagotavljali, da je bila ta odločitev v danih okoliščinah bolj smotrna.

Kljub uvodnim pozivom iz koalicijskih vrst, da bi zaradi varovanja ugleda podjetja seja potekala za zaprtimi vrati, je ta ostala odprta za javnost. Jo je pa že kmalu po začetku zaradi tega zapustil prvak SNS-a Zmago Jelinčič, ki je presodil, da je namen seje diskreditacija.

Sejo je zaznamovalo tudi nekaj postopkovnih zapletov zaradi izrazoslovja poslanca Levice Mihe Kordiša. Ta je namreč ravnanje vlade v postopkih nabave zaščitne opreme označil za vojno dobičkarstvo in organizirani kriminal, oblast samo pa je označil za kriminalno. Besede so naletele na oster odziv iz koalicijskih vrst. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da se mora to končati, sicer bo sam poklical policijo.

Acron očitke zavrača

Seja so nato nadaljevali v nekoliko mirnejših tonih. Robert Pavšič (LMŠ) je v imenu predlagateljev poudaril, da podjetju Acron nič ne očitajo. Težava je na drugi strani, v politikih oz. v njihovi odgovornosti, ki da je očitna. Predstavnikom vlade je očital zlasti odločitev za izvedbo posla po posrednikih, in ne neposredno, prav tako ga je zmotilo, da številnih ponudb za dobavo zaščitne opreme pristojni niso niti obdelali.

Direktor Acrona Samo Lampret je v svojem nastopu povzel kronologijo izvedbe poslov za dobavo zaščitnih mask. Med drugim je poudaril, da so dogovorjeno zaščitno opremo zagotavljali celo pred dobavnimi roki, in zavrnil medijske zapise glede neustreznih certifikatov. Podjetje je po njegovih besedah zaradi teh zapisov imelo veliko poslovno škodo, popravka pa v dotičnem mediju niso objavili.

Na seji je nastopil tudi Mitja Terče, ki je sodeloval v strokovni skupini za nabavo opreme. Zavrnil je namigovanja, da naj bi lobiral za podjetje Acron, in dejal, da je ponosen, da je lahko v kriznih časih pomagal državi, in to celo brezplačno.

Zakaj so bili posredniki?

V razpravi so večinoma sodelovali predstavniki predlagateljev iz opozicije, pri čemer jih je motila predvsem odločitev za nakupe po posrednikih. Poslanec SD-ja Dejan Židan je opozoril, da je takšna odločitev toliko manj razumljiva, ker imamo v Sloveniji dobro usposobljeno uradništvo.

Poslanec Levice Kordiš pa je poudaril, da bi država, če bi opremo kupovala neposredno pri proizvajalcu, lahko prihranila 16,6 milijona evrov. Odločitev za nakupe po posrednikih je bila po njegovem mnenju povsem zavestna odločitev vlade, ki da je želela "prijateljem" v gospodarstvu zagotoviti provizije.

Deloma je na dilemo glede posrednih nabav danes odgovoril poslanec SDS-a Franc Breznik. Vprašal se je po strateškem interesu Kitajske po neposrednih pogajanjih s Slovenijo v času, ko je šlo za zlom sistema na svetovni ravni. Opozoril je tudi, da bi utegnila v takšnem primeru dobava opreme trajati bistveno dlje. Težave z dobavo opreme so imele tudi države z bistveno močnejšimi diplomatskimi vezmi s Kitajsko, je spomnil.

Dušan Verbič iz SMC-ja pa se je med drugim vprašal o pristojnosti komisije za nadzor javnih financ, da o učinkovitosti porabe javnih sredstev razpravlja na podlagi medijskih zapisov, in ne na podlagi poročila Računskega sodišča.

Danes brez glasovanja

Predlagatelji so za sejo pripravili več sklepov, med drugim naj bi komisija ugotovila, da je bila organizacijska shema nabav nepregledna in da je kot taka omogočila negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.

Zaradi poslovniških določil o tem, da v DZ-ju lahko hkrati potekata seji le dveh delovnih teles, obravnave tematike komisija danes ni končala. Tako bo tudi o sklepih glasovala na njenem nadaljevanju, ko je pričakovati tudi pojasnila pristojnih na pomisleke opozicijskih članov komisije.