Posplošena vrednost stanovanj v občini je 1.191 evrov na kvadratni meter, hiše s parcelo nekaj manj kot 119 tisoč, povprečna starost prebivalstva je z okoli 40 leti za dobri dve leti nižja od slovenskega povprečja, višje in visoko izobraženih je za 2,3 odstotne točke več, kot znaša slovensko povprečje; to je 14,2 odstotka.

Mesec dni pred lokalnimi volitvami so v reviji Moje finance na podlagi različnih meril preverili, kje v Sloveniji se statistično najbolje živi. Med merili, ki so jih upoštevali ob sestavljanju lestvice, so preverili višino plače, delodajalce, zdravje, varnost, dostopnost nepremičnin in druge infrastrukture. Na vrhu lestvice 212 slovenskih občin so poleg Cerkelj na Gorenjskem še občine Žiri, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Šenčur.

V Cerkljah je boljša tudi zdravstvena slika
Slovenci občino Cerklje na Gorenjskem poznajo predvsem po smučišču Krvavec in letališču Jožeta Pučnika. A domačini, ki smo jih povprašali o kakovosti življenja v občini, poudarjajo še marsikaj. "Vse je pri roki: zdravstveni dom, šola, telovadnica, dvorana za rekreacijo, dobro je poskrbljeno za kulturne in športne dejavnosti," med drugim povedo mimoidoči. Občanom pritrjuje tudi statistika: zdravstvena slika prebivalstva je boljša kot v marsikateri občini. "Kazalniki, ki kažejo prejemnike zdravil, so vsi pod povprečjem, tako da lahko rečemo, da so prebivalci boljšega zdravja," je povedala Tatjana Kofol z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To se pozna tudi pri bolnišničnih odsotnostih, ki jih je manj od slovenskega povprečja. Bolj zdravi so tudi otroci. Najbolj neslavna statistika je povezana z uživanjem alkohola, dodaja Kofolova: "Več je hospitalizacij zaradi čezmernega uživanja alkohola." Cerklje na Gorenjskem so med gospodarsko najbolj razvitimi občinami, povprečno plačo zvišujejo predvsem dohodki kontrolorjev letenja na brniškem letališču.

Povprečna plača v Osilnici znaša 744 evrov neto
Na skrajno južnem delu Slovenije je občina z najslabšo kakovostjo življenja. Občina Osilnica ali za mnoge dežela Petra Klepca je s 370 občani po številu prebivalcev najmanjša občina v Sloveniji. Mladih praktično ni. "Pogosto je vse prazno, ko se pripelješ mimo, mogoče sem pa tja kakšno osebo vidiš," nam je povedala namestnica učiteljice na tamkajšnji podružnični šoli Alenka Čop. Otrok je malo. Leta 2016 so podružnično osnovno šolo Osilnica zaprli, vendar so na predlog občin Kostel in Osilnica šolo leto dni pozneje znova odprli. Trenutno pouk obiskuje pet učencev. "Šola kraju daje življenje. Če ni otrok, če ni mladine, se enostavno čuti neka praznina," pravi Alenka Čop. Prebivalci občine so sicer bolj zdravi od slovenskega povprečja, vendar je število občanov, ki potrebujejo redno zdravstveno oskrbo, veliko, nam je povedala direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Polona Vidič Hudobivnik, ki ob sredah opravlja zdravstvene storitve v osilniški ambulanti. "Tukaj se zelo pozna, da je ambulanta odprta enkrat tedensko, se pravi šest dni v tednu so krajani brez zdravnika in so sami svoji zdravniki." Oddaljenost kraja vpliva tudi na odzivnost v primeru medicinske pomoči. "Dostopni časi so dolgi. Tudi če vozimo zelo hitro, do teh odročnih vasic potrebujemo več kot pol ure," dodaja Hudobivnikova. Nezanemarljiv je podatek, da občina po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odstopa po deležu prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav. Zaposlenih je v občini malo, le 33. Povprečna mesečna neto plača je lani znašala slabih 744 evrov, kar predstavlja slovensko dno.

Najprijetnejše mesto za prebivanje na svetu je Dunaj
V raziskavi The Economist so ocenjevali 140 mest, med njimi ni bilo Ljubljane. Dunaj si je laskavi naslov pridobil zaradi najboljše socialne varnosti, politične stabilnosti in nizke stopnje kriminala. Raziskovalci upoštevajo pet meril: politično stabilnost, kulturo in okolje, zdravstveno oskrbo, izobraževanje in infrastrukturo. Dunaj se je letos prvič zavihtel na prvo mesto in tako po sedmih letih prehitel Melbourne. Med najmanj prijetnimi mesti za bivanje so Damask v Siriji, Daka v Bangladešu in Lagos v Nigeriji. Na skoraj dvomilijonskem Dunaju je več imetnikov letnih vozovnic za javni promet, kot je registriranih avtomobilov. Ugodna stanovanjska politika skoraj 80 odstotkom prebivalstva omogoča prebivanje v subvencioniranih najemniških stanovanjih, katerih cena ne sme biti višja od 7,5 evra na kvadratni meter. Za neprofitni najem se lahko potegujejo družine z letnim prihodkom do 50 tisoč evrov. Slovenska raziskovalka Jasna Jarc, ki na Dunaju živi štiri leta, je zadovoljna. "Študentje tukaj večinoma živijo v stanovanjskih skupnostih; to so stanovanja, ki si jih delijo z drugimi ljudmi, kar je zelo ugodno in zelo udobno." Na visoki ravni je na Dunaju tudi skrb za starejše. Čakalnih vrst za sprejem v dom za starejše ni; če si oskrbe v celoti ne morejo plačati sami, jim preostanek primakne mestna občina.

Najbolj srečni na svetu so Finci
Kakovost življenja je seveda bistveno lažje izmeriti kot srečo. V Organizaciji združenih narodov so kljub temu pripravili poročilo o svetovni sreči prebivalstva. Letos se je na prvo mesto zavihtela Finska, družbo pa ji že zadnja štiri leta na vrhu lestvice delajo Danska, Švica, in Norveška. Najmanj srečni so prebivalci afriške republike Burundi. Lestvico so sestavili s pomočjo obsežne ankete in s podatki o osebnih prihodkih, zdravstvenem stanju, socialni podpori, svobodi, zaupanju v državo in dobrodelnosti. Letos so prvič vključili tudi srečo priseljencev, kjer je Finska prav tako dosegla vrh. Dolge zimske noči in temperature do minus 20 stopinj Celzija naj ne bi prispevale k dobremu počutju; kaj torej prebivalce te petinpolmilijonske države naredi tako srečne, čeprav so v zgornji polovici po uporabi antidepresivov? "Imamo veliko snega, ampak to ne ustavi nikogar. Pri nas vse izvrstno deluje: od brezplačne zdravstvene oskrbe za vse do izjemno učinkovitega javnega prevoza," je povedala Wilma Sundt. Podobno kot v Sloveniji imajo tudi na Finskem urejeno brezplačno šolstvo, močno pa cenijo enakost in sprejemanje v družbi. Na lestvici OZN-a je Slovenija zaseda 51. mesto, kar pomeni zgornjo tretjino, vendar je v zadnjih petih letih zdrsnila za sedem mest.

Na katero mesto so se uvrstile največje slovenske občine? Kaj najbolj izrazito vpliva na kakovost življenja prebivalcev? Ali bi ljudje v najmanjših občinah živeli bolje, če bi se te pridružile sosednjim, večjim občinam? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 16. oktobra 2018, ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.