Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so, kot je znano, v torek podpisale koalicijsko pogodbo, predsednik republike Borut Pahor je prvaka SDS-a Janeza Janšo državnemu zboru predlagal za mandatarja za sestavo vlade, o čemer bo parlament najverjetneje odločal prihodnji teden na redni seji (po nekaterih informacijah v torek).
Janši se, kot kaže, obeta dovolj glasov za izvolitev. Ko bo imenovana nova vlada, se bodo v DZ-ju spremenila tudi koalicijska razmerja. V opoziciji bodo tako pristale dosedanje koalicijske stranke LMŠ, SD in SAB, poleg njih pa še Levica in SNS.
Levica: stopnjevanje zgrešenih politik
Med strankami prihodnje opozicije so do nastajajoče vlade oz. koalicije najbolj kritični v Levici. Po prvem pregledu koalicijske pogodbe ocenjujejo, da gre za stopnjevanje zgrešenih politik, zaradi česar bo ta koalicija škodljiva. Po mnenju poslanca Mateja T. Vatovca namreč koalicijska pogodba napoveduje manjšanje javne porabe. Ob tem je poudaril še jasne namene po privatizaciji zdravstva, povečanje represije v državi in nestrpnost do vseh razlik. "Janez Janša se bo zavihtel ponovno na oblast s starimi politikami, ki smo jih pri njem že videli. To bo lahko tudi potencialna nevarnost za svobodo medijev, za svobodo različnih civilnodružbenih gibanj," je opozoril Vatovec. Ob tem je bil znova kritičen do strank, "ki so še pred poldrugim letom zagotavljale, da nikakor ne morejo sodelovati s stranko, kakršna je SDS, danes pa veselo vstopajo v koalicijo z njo".
Janše poslanci SAB-a ne bodo podprli
Novo koalicijo je pred sejo vlade komentirala tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Zaželela jim je čim uspešnejše delo in dejala, da si želi, da bi vsaj polovico tega, kar so navedli v koalicijsko pogodbo, tudi uresničili. A navedene stvari po njenem mnenju ne gredo skupaj, pri tem je navedla zavezo o zniževanju javne porabe, ki ni v skladu z zavezo, da bodo že letos zagotovili 250 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo. "Ena plus ena je še vedno samo dva," je ponazorila.
V njeni stranki sicer niso razočarani, ker njihova zamisel o oblikovanju projektne vlade ni uspela. "V vladi smo delali dobro, naredili veliko stvari, ki smo jih tudi obljubili volivcem, predvsem na področju upokojencev," je dejala. Če se je sestavila nova večina v DZ-ju, kot politik ne smeš biti razočaran, je dejala Bratuškova, ki pa je razočarana nad tem, da poslanci z 52 glasovi levo od sredine niso sposobni oblikovati vlade. Poslanska skupina SAB-a je sklenila, da Janše za mandatarja ne bo podprla. Na vprašanje, ali bodo prevzeli glasovnice za tajno glasovanje, je odgovorila, da je to stvar poslancev.
SNS: Mi bomo konstruktivna opozicija
Je pa podporo Janševi vladi napovedal poslanec SNS-a Jani Ivanuša. Meni namreč, da mora država naprej, ne pa da nastane večmesečni zastoj v primeru novih volitev. O odločitvi drugih dveh kolegov iz poslanske skupine ni mogel govoriti. Predsednik SNS-a in vodja njene poslanske skupine Zmago Jelinčič je medtem sporočil, da bo SNS konstruktivna opozicija, ki bo vedno podpirala pozitivne rešitve za našo državo, ne glede na to, katera in kakšna vlada jo vodi. "Tukaj pa smo različni od drugih političnih strank," je zapisal v sporočilu za javnost.
Glede morebitne podpore kandidatu za mandatarja pa Jelinčič v izjavi za medije ni želel razkriti, kako bodo poslanci SNS glasovali. Ob tem je spomnil, da je glasovanje tajno in nihče nima pravice zahtevati, da se izrečejo, kako bodo glasovali.
V SD-ju nastajanja nove vlade za zdaj ne želijo komentirati. Predsednik LMŠ-ja in premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec pa je pred dnevi izrazil željo, da bi se "tisti, ki so pred volitvami leta 2018 trdili, da s predsednikom SDS Janšo ne bodo sodelovali, tega tudi držali". Kljub temu je predvidel tudi možnost nastanka nove vlade, zato ga sedanje dogajanje ne preseneča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje