Vključevanje priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem kljub pozitivnim izkušnjam prinaša kar nekaj novih izzivov - te naslavlja današnji posvet na Brdu pri Kranju, ki se ga udeležuje več kot 400 šolskih delavcev.

Ministrica Maja Makovec Brenčič je izpostavila številne šole po Sloveniji, ki so lepo sprejele otroke iz drugih kulturnih okolij. Dobre izkušnje imajo v Osnovni šoli Jakoba Aljaža Kranj, kjer je skoraj 30 odstotkov učencev priseljencev iz drugih držav, največ s Kosova, pa tudi iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Moldavije, Bolgarije in Italije. Tudi begunce iz Sirije, Iraka, Afganistana bi brez težav sprejeli, je prepričan ravnatelj Milan Rogelj.

Nestrpni so le odrasli, otroci nimajo predsodkov
"Imamo velike uspehe pri vključevanju. Otroci so izjemno tolerantni, se ne združujejo v skupine po narodnosti, ampak se družijo z ostalimi otroki," je poudaril in pojasnil, da priseljeni otroci spoštujejo slovenski jezik in kulturo, če tudi mi spoštujemo njihovo, zato pripravljajo različne medkulturne prireditve.

"Otroci nimajo predsodkov. Če so kakšni problemi, so z odraslimi v lokalnem okolju," je izpostavil. Po njegovi oceni pa se stvari vendarle spreminjajo in je nestrpnih ljudi zelo malo, a so ti zelo glasni. "Težave imamo, kako jim razložiti, da so vsi otroci enako pomembni," je poudaril.

Izzivi so tudi v izobraževanju. Odprta so vprašanja, kako čim bolje izvajati učenje slovenščine in učne pomoči, pa tudi kako je s preverjanjem znanj in napredovanjem učencev. "Na vsa ta vprašanja moramo praktično sami najti odgovore," je dejal Rogelj in dodal, da pri tem uporabljajo razum in čustva, saj je vsak otrok zgodba zase.

Dodatna pomoč pri učenju slovenščine
Šole tako velikokrat na svoje načine rešujejo odprta vprašanja, država pa pripravlja bolj sistemski pristop. V pripravi je namreč protokol za vključevanje priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem, a bo tudi tu še treba rešiti predvsem vprašanji preverjanja znanj in določitve števila dodatnih ur slovenščine.

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj pričakuje, da bo protokol v kratkem pripravljen in bo lahko vstopil v veljavo z novim šolskim letom. V uporabi pa je že dvostopenjski model vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito.

Najzahtevnejši del vključevanja je jezik, zato je ministrstvo omogočilo dodatno strokovno pomoč pri učenju slovenščine. V letošnjem šolskem letu so bile dodatne strokovne pomoči v ta namen dodeljene 2.330 učencem in 1.121 dijakom.

V prihodnje lahko v okviru kvot pri premeščanju beguncev pričakujemo še več otrok. Kot je pojasnila ministrica, medresorska koordinacijska skupina išče najprimernejše nastanitvene centre in šolske okoliše. Izvaja se strokovna presoja in sodelovanje z ravnatelji in šolami.

V pripravi so tudi izobraževalni program osnovnega opismenjevanja, gradiva za učenje in poučevanje slovenščine, razpis krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev ter program dela s priseljenimi otroki.