V veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026 je uvrstila tudi nov namenski projekt za izgradnjo zmogljivosti za gašenje iz zraka, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Na ministrstvu so pojasnili, da naraščajoče število velikih požarov in njihov obseg, ki lahko tudi presega tradicionalno ogrožena območja, kaže na potrebo po zagotavljanju pravočasnega in primernega odziva.
Večja učinkovitost gašenja iz zraka
Lanski požar na Krasu je namreč pokazal na veliko vrzel med zagotavljanjem primerne opreme in podpore silam zaščite, reševanja in pomoči pri gašenju iz zraka na nedostopnem terenu. Trenutne zmogljivosti v obliki vojaških in policijskih helikopterjev, s katerimi razpolaga Slovenija, namreč ne pokrivajo potreb po namenski dejavnosti proti požarom iz zraka, saj so v prvi vrsti namenjene nalogam policije in Slovenske vojske, kot so reševanje v gorah in hitra nujna medicinska pomoč, so dodali na ministrstvu.
Tudi načrtovan gasilni sistem MAFFS II letala spartan, ki bi lahko prispeval k zmogljivostim gašenja iz zraka, ne bo na razpolago pred letom 2025, ob tem pa bo spartan primarno namenjen izvajanju osnovnih vojaških nalog.
Za nakup novih manjših letal
Obrambno ministrstvo je spomnilo, da so analize pokazale, da je najprimernejša rešitev za obvladovanje velikih požarov v naravi nakup novih manjših letal za gašenje. Pristojni organ za ustrezno podporo gašenju iz zraka za obvladovanje večjih požarov v naravi je predlagal nakup štirih manjših letal, z možnostjo nakupa dodatnih dveh, kar pomeni opcijsko skupno do šest letal.
Ministrstvo vrednost izgradnje zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka navaja v višini 21,6 milijona evrov z DDV-jem. Z izgradnjo pa nameravajo doseči uspešno delovanje enot za gašenje iz zraka, jih umestiti v sistem zaščite in reševanja, zanje pridobiti ustrezen kader in zagotoviti vzdrževanje in ustrezno bazo.
Program za vzpostavitev zmogljivosti za gašenje iz zraka bo sofinanciran s podporo sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Za potrebe izvajanja nujnih aktivnosti nakupa letal za gašenje pa bo ministrstvo vir financiranja zagotovilo znotraj uprave za zaščito in reševanje, vse dokler ne bodo vzpostavljene potrebne pravne podlage za izvajanje kohezijske politike za navedeno obdobje.
30 let slovenske mornarice
Minister za obrambo Marjan Šarec je pojasnil, da lahko mornariški divizion v proračunih za leti 2023 in 2024 pričakuje izdatno povečanje sredstev, tako kot tudi celotna Slovenska vojska. Poudaril je, da je 30 milijonov evrov namenjenih za raziskave in razvoj.
V Rusiji izdelano ladjo Triglav, ki je trenutno na remontu v tržaški ladjedelnici, bodo prilagodili standardom zveze Nato. Kot je povedal poveljnik 430. mornariškega diviziona, kapitan bojne ladje Bogomir Tomažič, potekajo dela na podlagi pogodbe za tekoče vzdrževanje, ki bi morala biti končana sredi letošnjega leta.
Takrat bi ladja po njegovih besedah spet lahko šla v morje, ne bo pa še operativna, ker je potrebnih še nekaj večjih posegov. Med drugim gre za prenovo prezračevanja, protipožarnega sistema in sistema upravljanja ladijskih strojev. Ladja bi bila lahko po Tomažičevih besedah operativna sredi prihodnjega leta. V naslednjih dveh ali treh letih nameravajo izpeljati še več posodobitev, vključno z zamenjavo oborožitve, vse v cilju interoperabilnosti v sodelovanju v Natovih operacijah po svetu.
Trenutno slovenska mornariška enota uporablja samo manjšo ladjo Ankaran, ki jo za usposabljanje uporablja tudi posadka Triglava.
Druga naložba predvideva izgradnjo priveza v koprskem pristanišču za vojaške ladje, ki zdaj najemajo druge pomole. Najpozneje prihodnje leto bo v tretjem pristaniškem bazenu, ob ro-ro terminalu, stal 160 metrov plavajoč pomol.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje