Agencija bo z naložbami upravljala skladno s strategijo, ki jo bo predtem potrdil DZ. Kot je uvodoma povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, so naložbe trenutno razdrobljene po različnih ministrstvih, z njimi pa se upravlja nepregledno, neučinkovito in premalo strokovno. Te težave naj bi zakon odpravil in pripomogel tudi k upravljanju naložb brez vmešavanja politike ali interesnih skupin.
Za pomembnejše naložbe soglasje vlade
Predlog zakona določa, da je agencija samostojen in neodvisen državni organ, ki odgovarja državnemu zboru. Pri razpolaganju z državnim premoženjem bo morala ravnati v skladu z letnim načrtom, ki ga bo pripravila na podlagi strategije, potrdila pa ga bo vlada. Pri upravljanju kapitalskih naložb bo morala ravnati gospodarno, učinkovito in s čim manjšimi stroški. Imela bo tudi vrednostno omejitev, in sicer bo za razpolaganje z naložbami, katerih knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov, potrebovala soglasje vlade. V vsakem primeru pa bo soglasje potrebovala pri strateških naložbah. Prihodki se bodo stekali v proračun.
Agencijo bo vodila tričlanska uprava, njeno poslovanje pa nadzoroval petčlanski svet agencije. Vlada bo kandidate za upravo in svet izbirala na podlagi javnega poziva, imenoval pa jih bo DZ.
Opozicija: O tem bi moral odločati direktorat ministrstva ali vlada
V poslanski skupini SDS so ustanovitvi nove agencije nasprotovali, saj menijo, da bi moral z državnim premoženjem upravljati direktorat za javno premoženje pri ministrstvu za finance. Sedanji predlog namreč pomeni, da javnost o konkretnih prodajah ne bo vedela nič, meni poslanec Zvonko Černač, ki dodaja, da bi moralo biti odločanje bliže vladi.
Matevž Frangež, SD, je odvrnil, da agencija zagotavlja neodvisnost upravljanja, medtem ko je direktorat podvržen vplivu vsakokratnega ministra. Obenem vodjo direktorata imenuje en človek, o vodstvu agencija pa bo odločal DZ, kar kot pravi, jasno nakazuje ambicijo, da želijo pri kadrovanju preprečiti politična kupčkanja.
Radovan Žerjav, SLS, pa nasprotno meni, da je ideja novega zakona podobna izročitvi premoženja v upravljanje sosedu, ki ga nato ne bi smeli niti spraševati, kaj z njim počne. Predlagal je, naj z državnim premoženjem upravlja neposredno vlada. Ustanavljanju agencij nasprotuje tudi zato, ker bi to pomenilo krešitev državne uprave in administracije oziroma povečevanje stroškov.
Svetniki napovedujejo veto
Zakonu nasprotuje tudi skupina državnih svetnikov, ki napoveduje sklic izredne seje državnega sveta, na kateri bi odločali o vetu na zakon. Zakon naj ne bi zagotavljal ustreznih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države.
Sprejet tudi zakon o plačilnih storitvah
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki v slovenski pravni red vnaša določbe evropskih predpisov. Novela določa povezane plačilne sisteme, prekrškovnima organoma (Banki Slovenije in Uradu RS za preprečevanje pranja denarja) pa daje možnost izrekanja višjih od najnižje predpisane globe. Ta organa namreč do zdaj nista imela pravne podlage za izrekanje kazni, primernih teži kršitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje