Policijske evidence podatkov, koliko novinarjev je napadenih, ne vodijo. Težava je v ugotavljanju vzročne zveze med novinarskim delom in okoliškim dejanjem. Sicer pa tovrstna dejanja ne pomenijo grožnje le novinarjem, temveč tudi javni besedi.

Naj gre za poškodbo osebne ali službene lastnine, izpostavljenost sovražnemu govoru ali pa dejansko fizično nasilje - nezadovoljstvo nad novinarji se očitno izraža na različne načine. Predstojnik katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede Igor Vobič je pojasnil: "Novinarji so po svoji funkciji trn v peti oblasti in zato se vedno soočajo s pritiski, ki so lahko znotraj ali pa zunaj uredništva. Pogosto to presega neke meje pritiskov, ki pritičejo temu poklicu same po sebi, in ogrožajo ljudi."

Napad na svobodo govora
Posredne ali neposredne napade na novinarje in medije lahko razumemo na simbolni ravni - kot napad na svobodo govora. Branko Lobnikar z mariborske fakultete za varnostne vede: "Gre za kvalificirano obliko napada, kjer ne gre zgolj za to, da je Janez napadel Franca, ker se nista mogla med sabo normalno pogovoriti, ampak gre za to, da novinarji odkrivajo ali govorijo stvari, ki nekaterim niso všeč in jih zato na takšen način poskušajo zastraševati."

Igor Vobič položaj, v katerem so se znašli novinarji, opiše z besedami Georgea Orwella: "V času vsesplošnega zavajanja je govoriti resnico revolucionarno dejanje."

Politika je vir nizke kulture v družbi
Policijske evidence sicer ne zaznavajo povečanega števila napadov na novinarje v zadnjem obdobju, pa tudi ekscesi, kot je sežig vozila, so v razmeroma varni Sloveniji redki - tako sogovornik z mariborske fakultete. To pa ne pomeni, da smo lahko pasivni pri uveljavljanju politike ničelne tolerance.

"V državi, kjer vsi stavimo zgolj na policijo, se nam slabo piše, sam govorim o tem, da je kultura medsebojnega dialoga, ki se začne s političnim govorom v tej državi, tako slaba in žalostna, da se potem preslika v vse druge situacije," je Lobnikar prst uperil v politike, ki so glavni motor in izvir nizke kulture dialoga v družbi.

Lobnikar je omenil problematiko spodbujanja sovražnega diskurza, češ da je v naši družbi že normaliziran. Ali se bo na tem področju naredil korak v pravo smer, bo jasno že sredi februarja, ko bo potekala izredna seja državnega zbora o tovrstni problematiki.