Profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je na okrogli mizi o preprečevanju spletnega nasilja v uvodu izpostavil, da v Sloveniji o medvrstniškem nasilju vemo pravzaprav malo, saj so bile zadnje raziskave na nacionalnem vzorcu izvedene konec 90. let. Nekaj podatkov pa vseeno odkriva raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki poteka po državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila leta 2001 in stanje med najstniki, starimi 11, 13 in 15 let, preverja na štiri leta. Na vprašanje, "ali si se v zadnjem letu tepel", tako v zadnjih letih pritrdilno odgovori vse manj najstnikov, na drugi strani pa za od 100 do 200 odstotkov več mladih pritrdilno odgovori na vprašanje, ali so bili žrtev oziroma so sodelovali pri spletnem nadlegovanju. "Moja špekulacija je, da se je nasilje premestilo iz fizičnega v digitalni prostor," je dejal Bučar Ručman in dodal, da podobno opažajo tudi učitelji.

Sorodna novica Policisti zaradi grožnje okrepili prisotnost v okolici šol, pouk poteka normalno

Tudi ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar je potrdil, da na šolah opažajo porast digitalnega in upad fizičnega nasilja. Največji izziv za šole je preprečevanje tovrstnega nasilja, saj se običajno ne dogaja v času pouka, v šolah uporaba digitalnih naprav namreč ni dovoljena. Digitalno nasilje se dogaja predvsem popoldne in zvečer, ko so otroci in mladostniki doma. Zaposleni na šolah se zato pogosto znajdejo v stiski, saj je žrtev spletnega nasilja s težkimi posledicami veliko, a niso pristojni, da se odzovejo. Če učenec zaposlenemu na šoli na telefonu pokaže, kaj se mu je zgodilo in bi zaposleni naredil fotografijo npr. spletnega klepeta, bi bilo to dejanje lahko prepoznano kot nezakonito pridobivanje informacij. "Čeprav se spletno nasilje dogaja zunaj šolskega prostora, bi ga lahko obravnavali kot del šolskega. Trenutno gre za poseganje v zasebno sfero, kamor ne moremo posegati, a si to pravico včasih vzamemo," je priznal Šoštar in dodal, da si želijo na šolah sistemskih rešitev.

Bučar Ručman je kot primer sistemskega reševanja ekscesnih primerov predlagal centraliziran pristop skupine strokovnjakov s področij prava, medicine in psihologije, ki bi jih po potrebi lahko aktivirali. Trenutno so ravnatelji šol v izrednih primerih pri iskanju rešitev prepuščeni samim sebi.

Na drugi strani kriminalistični inšpektor Primož Podbelšek poziva tudi mladostnike, naj o nasilju poročajo. Leta 2023 je bilo prijav medvrstniškega nasilja za 70 odstotkov več, a visok odstotek je lahko tudi rezultat okrepljenega ozaveščanja policije v sodelovanju s šolami v preteklem letu. Pozval je tudi k prijavi neprimernih vsebin na samih družbenih omrežjih, ta prijave pregledujejo, objave ali komentarje včasih odstranijo ali celo ukrepajo proti računu uporabnika. Kljub temu Podbelšek opozarja, da imajo občutek, da otroci in mladostniki nekaterih vrst nasilja niti ne prepoznajo kot nasilje, vsaj dokler se ne dotakne njih osebno.

Temu je pritrdila tudi Ajda Petek iz točke ozaveščanja o varni rabi spleta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si. Ko so v eni od raziskav otroke spraševali, ali so se jim zgodile določene stvari, so pogosto odgovorili z "da". V nadaljnjih vprašanjih pa dejanj niso opredelili kot nasilje, temveč kot način zabave. Pri tem je opozorila, da če otrok izvaja nasilje, tega ne počne zato, ker "ima v sebi seme zla", temveč ker se v njegovem svetu dogaja nekaj, kar ni prav. "Ne moremo uvesti le ukrepov in kazni, temveč se moramo z otroki usesti in pogovoriti."

Spodbujanje k živim stikom in krepitev samopodobe

Na šolah otrokom in mladostnikom, ki so žrtve spletnega nasilja, pomagajo s krepljenjem samozavesti in samopodobe. "Spodbujamo jih k živim stikom in komunikacijo," je pojasnil ravnatelj Šoštar. A če stisk ne zaznajo pravočasno, lahko učenca tudi "izgubijo". Zgodi se, da učenec preneha obiskovati šolo, nekateri celo razvijejo fobijo, vse več je šolanja na domu, kar je po ravnateljevih besedah z vidika socialnega razvoja slabo, saj so v obdobju odraščanja stiki z vrstniki izjemno pomembni. "Največja nagrada za učenca je, da mu posvetimo čas," je dodal Šoštar.

Podoben poziv je bil namenjen staršem. Kriminalist Podbelšek meni, da bi morali otroke na uporabo digitalnih naprav navajati tako, kot jih učimo voziti kolo, torej postopoma. Starše je pozval, naj se o problematiki poučijo, otrokom svetujejo, imajo nadzor nad uporabo naprav, predvsem pa naj jim bodo za zgled. Tudi Ajda Petek iz točke Safe.si, ki izvede okoli 800 delavnic na leto, opaža, da starši spletno nasilje zelo slabo zaznavajo, opazi ga le 10 odstotkov staršev ali celo manj. Tudi predavanja, namenjena staršem, so včasih slabo obiskana, dodaja.

Rok Gumzej s centra pomoči pri čezmerni rabi spleta Logout pa staršem svetuje, naj do digitalnega življenja otrok in mladostnikov pristopajo z radovednostjo. Če bodo imeli mladi občutek, da imajo starši odpor ali strah do digitalnega prostora, ne bodo pristopili do njih, ko bodo v tem svetu naleteli na težave. Za mladostnike spletni prostor ni ločen od realnega, svetova sta prepletena, je opozoril Gumzej. "Splet je fantastično orodje, ni se nam ga treba bati, radovedno lahko mlade vprašamo, kaj se dogaja." Do mladih lahko pristopimo le prek odnosa, je poudaril. "Če imamo odnos, lahko do njih dostopamo, sicer bodo rešitve iskali v digitalnem prostoru."

Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih letih drastično narasla pri vseh generacijah. "Spremenil se je način druženja, dela, prostega časa. V spletnem okolju otroci gradijo del svoje identitete. Veliko več časa preživijo tu kot druge generacije, kar pomeni, da so bolj izpostavljeni tako blagodejnim kot negativnim učinkom," pa je dodala Špela Selak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Memorandum kot zaveza k preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu

Predstavniki več ministrstev so po koncu okrogle mize, ki se je je udeležila tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, v Ljubljani podpisali memorandum in se zavezali, da bodo z lastnim zgledom krepili držo boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu.

Memorandum o soglasju glede izvajanja kontinuiranih dejavnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu so podpisali ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik. V memorandumu so poudarili pomen ničelne tolerance do kakršnega koli nasilja tako v fizičnem kot tudi virtualnem svetu.