Nasprotniki in zagovorniki predstavljajo bolj ali manj enaka stališča. Foto: BoBo
Nasprotniki in zagovorniki predstavljajo bolj ali manj enaka stališča. Foto: BoBo
zakonik
Obe strani druga drugi očitata več neresnic. Foto: MMC RTV SLO

Po besedah Aleša Primca iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok referenduma sploh ne bi bilo treba imeti. Meni, da je definicija družine v zakoniku izključujoča, saj izključuje skoraj polovico vseh družin v Sloveniji. Zakon tudi spodbuja nadomestno materinstvo, ki je v bistvu trgovina z ljudmi, in homoseksualno vzgojo otrok, je prepričan.
»Zagovorniki so eno leto zavajali javnost, da je možno posvojiti v istospolno skupnost le biološkega otroka, a zakon tega nikjer ne določa,« je dejal. O členu, ki centrom za socialno delo (CSD) daje večjo pristojnost, meni, da državi daje pristojnost, da zaslišuje otroke brez omejitve, brez soglasja in vedenja staršev ter samo na podlagi ocene nekega uradnika.
Iztok Podbregar (LDS) meni, da je treba zagotoviti svobodo vsem, zato podpirajo ta zakonik, saj z njim nihče ne izgubi in vsi pridobijo. »Zakonik je potrebno podpreti, ker prinaša odgovornost do otrokove koristi,« je dejal.

Alenka Jeraj (SDS) je ponovno poudarila, so proti zakoniku, saj so prepričani, da bi nekatere težave lahko bolje rešili posamično in ne v enem zakonu. Dodaja, da posvojitev ni pravica odraslih ljudi, ampak je namenjena otroku, ki je ostal brez staršev, da mu omogoči razvoj v zdravo osebnost. Po njenih besedah zakon CSD-jem daje nesorazmerno moč in ne določa nekih jasnih meril za odločanje, kdaj sme sodišče poseči v življenje otrok in družine. Če bi sledili opredelitvi družine, ki jo ponuja zakonik, bi danes imeli 208.000 družin manj, je dejala.

Vito Rožej (Zares) je povedal, da smo dobili kompromisni zakon, ki prepoveduje posvojitve v istospolnih skupnostih, prepovedano pa je tudi nadomestno materinstvo. Zakon po njegovih besedah daje CSD-jem v mejnih primerih več pristojnosti in novi zakonik iz otrok ne dela lastnine, temveč subjekte. Dodal je, da so bile pred 36 leti enaki argumenti nasprotnikov, ko se je sprejemal zdaj veljavni družinski zakonik.

Janez Vasle (NSi) meni, da je referendum nepotreben in bi bilo bolje, da dobimo bolj kompromisen zakon. Polonca Komar (DLGV) je izpostavila, da Slovenija zakonik nujno potrebuje in ga v stranki tudi podpirajo. Andreja Črnak Meglič (SD) je poudarila, da zakonik otrokom prinaša toliko koristi in pravic, da bi odlašanje njegovega sprejema povzročilo veliko škode.
Roman Jakič (PS) obžaluje, da smo vso zadevo spolitizirali in za talce vzeli enostarševske družine. »Zakon ničesar ne jemlje in prinaša novosti in je prav, da ga sprejmemo,« je dejal. O pristojnosti CSD-jev meni, da v izjemnih primerih ne gre drugače, kot da država staršem otroka odvzame. A to lahko stori le na podlagi odločbe sodišča, je dodal. Meni, da je feminizem vdrl v družino in jo razdrl, saj iz nje izriva očeta.

Po mnenju Metke Zevnik (SLS) zakon močno prodira v vse pore družbe in je zgodba, »ki jo že dalj časa gledamo pod pritiski istospolnega lobija«. Po njenih besedah je veliko zavajanje, da je zakon kompromis. Zakonik je napisan, da ima skrite ključe in omogoča posvojitev z nadomestnim materinstvom ali biomedicinsko pomočjo v tujini, je povedala. Izrazila je tudi zaskrbljenost, da bo zakonik v prosveto vnesel homoseksualno vzgojo.

Roman Vodeb je izpostavil, da se mora otrok razviti v treh psihoseksualnih fazah, česar mu istospolna zveza ne omogoča, in zakonu nasprotuje. Maca Jogan (Ženski lobi Slovenije) pa je poudarila, da ni sledi o tistem, s čimer želijo nasprotniki strašiti javnost. Barbara Rajgelj (Zavod za kulturo raznolikosti) je opozorila, da noben zakon ni narejen za srečne družine, ampak za primere stiske.
V zadnjem delu soočenja so gostje dobili tudi vprašanje o največjih zmotah, ki jih je javnost slišala v času kampanje. Slišati je bilo precej različnih: da otroci z zakonom ničesar ne pridobijo, da bodo homoseksualci kupovali otroke na tržnici, da je stroka poenotena, da je zakon kompromis, da mislimo, da se bo nekdo rodil iz papirja ...