Predsednica republike je posredovala predlog spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Republiki Sloveniji. Predlog ureditve statusa izbrisanih temelji na izhodišču, da mora biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.

Sorodna novica Spomenik Ć: "Del poprave krivic je tudi to, da vemo za izbris in poskrbimo, da bodo vedeli zanamci"

Predlog so pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, je ob odkritju spomenika izbrisanim ob Centru Rog povedala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Dodala je, da predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.

Predlagatelji so v predgovoru predloga, ki so ga posredovali predsedniku vlade Robertu Golobu, zapisali, da je treba dovoljenje brez kakršnih koli dodatnih pogojev izdati vsakemu izbrisanemu človeku, ki za dovoljenje zaprosi.

Dodali so, da ukrep povrnitve statusa ne sme biti časovno omejen, upravičenci za status pa zanj lahko zaprosijo kadar koli. Brezpogojno mora biti omogočeno tudi združevanje družin, otroci izbrisanih, ne glede na čas in kraj rojstva, pa morajo biti pri urejanju statusa izenačeni z izbrisanimi.

Sorodna novica "Prepovedati zanikanje izbrisa"

"Nujno in pravično je, da slovenske oblasti nemudoma sprejmejo zakonske ukrepe, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se sem še mogli vrniti, omogočili vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, potencialno pa tudi do odškodnine ter drugih nujnih ukrepov," so še zapisali.

Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je skoraj 25.700 pripadnikov nekdanjega SFRJ-ja ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.