"Če namreč gradimo poceni in slabo, bodo naslednje vode spet vse odnesle in tako v nedogled," je opozorila v izjavi za javnost na nasipu.

Vode in poplave, pravi, so del našega novega vsakdana: "Zato vse, kar danes delamo, moramo delati kakovostno, dovolj hitro, a ne prehitro. Nismo namreč tako bogati, da bi gradili poceni; če gradimo poceni in slabo, bodo naslednje vode odnesle ponovno – in tako v nedogled."

Če primerja stanje takoj po razdejanju, ko je prvič odšla na prizadeta območja, in danes, je sicer po njenih besedah razlika očitna. Želela pa je slišati, kaj pravijo ljudje.

Po besedah predsednice republike želijo prizadeti čim prej informacije, ali se lahko vrnejo v svoje hiše ali jih je treba porušiti. Takih primerov je v Sloveniji približno 500, je dodala. Po njenem mnenju s temi informacijami ne moremo čakati. Meni še, da je treba pospešiti tudi postopke sanacije nasipov in brežin: "V gospodarstvu mi pravijo, da bodo sami veliko zmogli, delavci čistijo prostore. Recimo na Ljubnem so v vseh tovarnah v industrijski coni kot mravljice. Ampak če se tam ne bo uredila struga vode, da vode, ki morebiti še pridejo, spet zalijejo tovarne, potem nismo naredili nič."

Pirc Musar je povedala še, da se bo takoj po vrnitvi iz New Yorka dobila s humanitarnimi organizacijami: "Precej denarja – od 10 do 15 milijonov evrov – se zbira v humanitarnih organizacijah in s terena slišim, da imajo pralnih praškov in hrane dovolj; nekateri celo pravijo, da bodo hrano morali metati stran. Tako da se bodo tudi humanitarne organizacije morale odločiti, kako fokusirati pomoč. Mogoče bo namreč komu bolj prav prišla denarna pomoč kot makaroni in paštete."

Nasip v Dolnji Bistrici v Črenšovcih v Prekmurju je po besedah predsednice zdržal samo zato, ker so prostovoljci požrtvovalno celo noč nosili 32.000 vreč: "Sanacija in zvišanje nasipa sta potrebna. Nastala pa je težava, kako in v katero smer ga razširiti. Na eni strani so naravovarstveniki, na drugi kmetje in kmetijska zemljišča. Ne more se vsak postaviti na svoje okope, treba bo najti rešitev. Morda bo moral vsak malo popustiti. In tudi v tem primeru se ne bo smelo predolgo čakati – novembra so po Sloveniji vedno poplave. Seveda si iz srca želim, da takih ne bi bilo več."

Nataša Pirc Musar o obnovi po ujmi: Spremljati bo treba porabo denarja

Predsednica republike je nekaj dodatnih pojasnil in mnenj podala v pogovoru z voditeljem Luko Svetino v Odmevih.

Na terenu je slišala precej različnih zgodb, od ljudi, ki že vedo, kaj se bo zgodilo z njihovo nepremičnino, do ljudi, ki še vedno niso dobili odgovora, ali se lahko vrnejo v svoj dom ali pa ga bo treba porušiti. To so velike stiske, ki jih je treba razumeti, je dejala. A obenem je poudarila, da se ne more vsem naenkrat pomagati, da je država primorana izvajati triažo in postaviti prioritete: najprej je treba urediti infrastrukturo v prizadetih občinah, postaviti mostove, kjer manjkajo, zagotoviti pitno vodo, pa urediti struge, da se poplave ne ponovijo. Ljudi s prizadetih območij je prosila za razumevanje.

Obenem pa je tudi kot pravnica izrazila prepričanje, da bi se številni postopki lahko pohitrili in da bi bilo treba obravnavati tudi nekatere posamične primere. Navedla je kmeta z Ljubnega, ki želi postaviti novo hišo za svojo družino, in to na svoji zemlji, a se spoprijema s spremembo namembnosti zemljišča s kmetijskega v zazidalnega. Na občini so mu dejali, da bosta samo za to potrebni dve leti. Pristojni se bodo morali bolj fokusirati na reševanje takšnih konkretnih primerov, je pozvala.

Pozvala je tudi k premisleku o porabi denarja za prizadeta območja. Humanitarne organizacije so naredile ogromno in razdelile veliko pomoči, a zdaj je čas za premislek, ali bi lahko Karitas in Rdeči križ 15 zbranih milijonov morebiti namenila za gradbeni material in obnovo hiš. Obenem je poudarila, da bo treba ta denar resnično pošteno in transparentno razdeliti. Skupna vsota denarja, namenjenega za sanacijo po poplavah, naj bi dosegla sedem milijard evrov, porabo tega denarja bo treba še posebej budno spremljati, je poudarila. Pri tem je poudarila pomembno nadzorno vlogo medijev.

Potek obiska predsednice republike

Pirc Musar je obisk sicer začela v Zgornji Savinjski dolini v Lučah. Obiskala je zaselka Struge in Strmec, kjer je katastrofalna ujma uničila veliko domov. Na Ljubnem se je srečala s krajani, predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnimi gospodarstveniki, ki so ji povedali, kako se spopadajo s posledicami uničujočih poplav in zemeljskih plazov.

Nato se je odpravila Prekmurje, kjer si je skupaj z županjo Črenšovcev Vero Markoja ogledala poškodovan protipoplavni nasip v Dolnji Bistrici. Temu je sledilo delovno kosilo z dvanajstimi župani s tega območja, ki so predsednico seznanili z načrti za obnovo.

Obisk prizadetih območij je predsednica končala v Črni na Koroškem, ki jo je obiskala že takoj po umiku narasle vode. Tudi tam si je ogledala posledice poplav in se sešla z županjo Romano Lesjak, predstavniki občine in civilne zaščite, gasilci in gospodarstveniki.