Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je prijavo glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča prejela prejšnji teden, bo v predhodnem preizkusu navedbe iz prijave preverila z vidika svojih pristojnosti, so sporočili za Slovensko tiskovno agencijo.

"Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK-ju nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev," so zapisali.

Za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč velja, da so subsidiarne narave, torej da veljajo, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače, so pojasnili v odgovoru za STA. "Na KPK-ju sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta," so opozorili.

Zato so leta 2021 na vlado naslovili pobudo za poenotenje zakonskih določb s področja nezdružljivosti funkcij v okviru zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Pričakujemo, da bo pobuda upoštevana ob naslednjih spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali. Ta primer po njihovem mnenju namreč ponovno kaže na to, da bi bilo področje smiselno ustrezno urediti.

Predsednica republike: Primer je treba razčistiti do konca

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odzvala ob roku srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju. Sporočila je, da od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.

Po njenih besedah sicer primer ni "tako enostaven", zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni podrobno proučila, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je bila v tem primeru kršena integriteta.

Po mnenju predsednice je prav, da v zadevi Jaklič ustrezne institucije opravijo svoj posel, ob čemer je spomnila na predhodni preizkus na KPK-ju. "Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK-ja," je poudarila.

Že danes pa po njenih besedah morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov.

"Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, ali je vendarle ustavni sodnik Jaklič prek espeja počel še kaj drugega kot le predaval," je povedala medijem.

Po mnenju Nataše Pirc Musar bi zakonodaja, če je jasna, morala vsebovati tudi varovalke, s katerimi bi ustrezne institucije tisti trenutek, ko se ustanovi espe ali podjetje, takšno informacijo dobile in lahko hitro odreagirale. Tega preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo, je odgovorila na vprašanje, kako nadzirati javne funkcionarje.

V povezavi z zadevo je predsednica poudarila še, da naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski espe. Spomnila je na primer drugega sodnika, ki je bil v sodnem postopku v podobni zadevi. "Takratni sodnik, ki je bil v postopku, je podjetje oziroma espe ustanovil že prej, še preden je postal sodnik, ustavni sodnik Jaklič pa je to storil po tistem, ko je nastopil funkcijo in te situacije naša zakonodaja ne razčisti dovolj podrobno," je dejala.

Sorodna novica Sporna pridobitna dejavnost ustavnega sodnika Jakliča? Jaklič zavrača vse očitke.

Pirnat o Jakliču in Klakočar Zupančič

Ravnanje Jakliča je za TV Slovenija komentiral pravnik Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. "S tem ni nič narobe. Ampak ne prek espeja, pač pa prek avtorskih pogodb, kot to vsi drugi počnemo. [...] S črko zakona najbrž ni bil v neskladju, bil pa je gotovo v neskladju z namenom zakona, z duhom zakona in zlasti z ugledom in vlogo funkcije ustavnega sodnika," je dejal.

Prijavo zoper Jakliča je po tem, ko je o tem poročal tednik Mladina, v petek napovedala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika, in to "nemudoma".

"Razumem, da je želela izraziti svoje mnenje ali izraziti svoje ogorčenje nad tem, ampak bi se morala vzdržati tega. Ta poziv ni skladen z načelom delitve oblasti," pa je njeno ravnanje komentiral Pirnat.

Jaklič: Opravljal sem raziskovalno delo

Ustavni sodnik Jaklič pa je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.