Nataša Pirc Musar. Foto: Državni zbor
Nataša Pirc Musar. Foto: Državni zbor

Predsednica republike je že drugič v svojem mandatu nagovorila poslanke in poslance, v nagovoru pa se je dotaknila aktualnega dogajanja doma in po svetu. "Slovenija je zagotovo med najvarnejšimi državami in bi se v njej morali počutiti varno. Bojim pa se, da živimo v svetu, ki je človeštvu čedalje bolj nevaren. Ne samo vojaški, tudi gospodarski, humanitarni, okoljski, zdravstveni, socialni in tehnološki izzivi predstavljajo nevarnost naši družbi, če jih ne bomo pravočasno prepoznali in ukrepali," je v uvodu v nagovoru poslancem dejala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Med svetovnimi izzivi modernega sveta in sodobnih družb, tudi slovenske, je poudarila spletno komunikacijo na družbenih omrežjih, ki sicer prinaša tudi številne pozitivne lastnosti, ko olajšuje komuniciranje, a nemalo je na družbenih omrežjih tudi zlorab, manipulacij, laži in destruktivnosti.

"Danes je tako v imenu svobode govora prenekaterim uporabnikom družbenih omrežij povsem sprejemljivo, če kdo, brez resnih in preverljivih virov informacij, Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, kjer migranti kot lačne zveri na vsakem vogalu prežijo na nič hudega sluteče Slovenke in Slovence. Ali če se neenako misleče posameznike, ki so se pripravljeni javno izpostaviti in biti glasni v dobro skupnosti, diskreditira na vse mogoče načine. Ovira ni niti norčevanje iz telesnega videza, kroničnih boleznih, spola, priimka in tako naprej. Javni diskurz je do žensk, ki se izpostavijo s kritiko dogajanja v državi, vse prevečkrat hudo žaljiv, celo mizogin," je posvarila predsednica.

Sorodna novica V Celju nadaljevanje sojenja v zadevi Trenta; Janša na shodu pred sodiščem: Prihaja slovenska pomlad

Pirc Musar: Hujskanje najvidnejših politikov je nevarno

Kot svež primer je navedla objave domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih z implicitnimi pozivi na linč. "Že to, da anonimni posamezniki – toliko o njihovem pogumu! – izpostavljajo naslove javnih uslužbencev in funkcionarjev na družbenih omrežjih, je ne samo kaznivo, ampak tudi zavržno dejanje. To, da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnosti, ki ji pripadamo," je posvarila predsednica in dodala, da zaničevanja pravosodnega sistema ne bi smeli dopuščati.

"Slovenija je po stanju političnih pravic in državljanskih svoboščin v svetovnem vrhu in najboljša med državami srednje Evrope. Toda tega ne znamo dovolj ceniti," je poudarila in dodala, da je pri ljudeh treba spodbujati zaupanje tako v pravosodni sistem kot v neodvisne in nadzorne institucije, kot je Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, Banka Slovenije in druge, je naštela in ob tem posvarila, da vodij tako pomembnih institucij politika ne bi smela izbirati po principu "naši" in "vaši", pač pa bi zmeraj morala prevladati strokovnost kandidatov.

"Sodniki in tožilci, pa tudi policisti, inšpektorji in drugi, ki sodelujejo s sodno vejo oblasti, se morajo pri svojem delu počutiti varno, opravljati pa ga morajo odgovorno. Političnemu nasilju in kakršnim koli grožnjam – komur koli – v Sloveniji ni mesta! Bistvo demokratičnih družb so neodvisne državne institucije, ki morajo delovati ločeno od vsakokratnih političnih apetitov," je sklenila.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pravna država in politična kultura

Po besedah predsednice je odgovornost vseh nosilcev oblasti, da se trudijo vzpostavljati visoko stopnjo politične kulture. "Bodimo zgled spoštljivega komuniciranja, spoštovanja načel pravne države in odločitev sodišč ter drugih nadzornih institucij. Nevredno politika je rušiti zaupanje v pravno državo, še posebej med trajanjem postopka, saj to pomeni nedopusten pritisk na odločanje. Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je povedala.

Pravna država in politična kultura sta temelja, na katerih stojimo kot skupnost. "Ko namreč ni pravne države, zavladata nasilje in diskurz ulice. Ali je to tista alternativa 'krivosodju' in 'farsi' pravosodja ali drugih neodvisnih nadzornih organov, ki si jo želimo?" se je retorično vprašala.

Problematika nasilja v družbi

Dotaknila se je tudi tem dveh predsedničinih forumov. Spomladanski o nasilju je pokazal visoko izpostavljenost osnovnošolcev spletnemu nadlegovanju, izkušnje žensk z nasiljem, zlorabe starejših. Pozvala je k sistematičnemu raziskovanju nasilja in okrepitvi celotnega sistema boja proti nasilju.

Ob tem se zaveda, da noben zakon ne more stanja spremeniti čez noč in od zgoraj navzdol. Zato se ji zdi pomembna vzgoja za mir, miroljubnost in človekoljubnost in omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami.

Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo
Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo

Podnebna kriza

Druga tema, ki so jo obravnavali na zadnjem forumu, pa je podnebna kriza. Pozvala je k ukrepanju, pri čemer naj bo pri tem politika nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. In še: "Ni je uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti."

Zdravje in dostojna starost sta temeljni vrednoti pravične skupnosti, je povedala Nataša Pirc Musar, ki pa ugotavlja, da realnost ni rožnata, uresničevanje te pravice pa pomanjkljivo. Zato so napori vlade za ureditev zdravstva ključni.

Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno od zasebnega v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, meni.

Poudarila je težavo pomanjkanja kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu in pohvalila vlado, da se je problematike lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU-ja.

Ob tem je navedla pozitivno vlogo, ki jo priseljenci lahko imajo v razvoju skupnosti. Hkrati pa kot sramotno označila dejanje izbrisa leta 1992. "Slabe in dobre izkušnje s priseljevanjem tujcev moramo torej znati prepoznati, se kaj naučiti iz preteklosti in na tej podlagi ter veljavni zakonodaji ustrezno ravnati za večjo blaginjo celotne skupnosti," je izjavila.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Slovenija je spoštovana v svetu

Slovenija je po besedah Nataše Pirc Musar v svetu spoštovana država, svoja stališča in ugled pa "zmore graditi sama, ne v senci velesil". Upravičeno je odločna tudi pri obsodbi dejanj Rusije in Izraela, meni predsednica.

Glede mednarodnih odnosov Slovenije je dejala, da so v dobrem stanju, toda posvarila, da časi niso lahki. "Temni oblaki še niso izginili," je opozorila. Opozorila je na vse več nepredvidljivih groženj in hibridne oblike delovanja proti državam. "Destabilizacijski vplivi se lahko izvajajo z različnimi sredstvi, usmerjenimi med drugim v rušenje zaupanja v delovanje oblasti, medijev, finančnega in nacionalnovarnostnega sistema ter trgovskih in energetskih verig," je naštela.

"Zato je nujno razviti ne samo visoke sposobnosti hitrega odziva na morebitna tveganja doma in v tujini, pač pa tudi dejavno sodelovati pri aktivnostih in pobudah, ki si prizadevajo, da do takih tveganj sploh ne pride. Le tako bomo spoštovanja in upoštevanja vreden sogovornik," je presodila.

Po njenih besedah so dobri sosedski odnosi nujna podlaga za krepitev dialoga in medsebojnega sodelovanja tako na dvostranski kot večstranski ravni. Slovenija po njenem mnenju ostaja pozorna tudi na dogajanje na Zahodnem Balkanu.

Proces Brdo-Brioni

"Pomembno je, da posvetovanja med predsedniki v okviru procesa Brdo-Brioni potekajo", kar dokazuje tudi skupna izjava, sprejeta na začetku oktobra, ki kot ključno prednostno usmeritev poudarja širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. Ob tem je poudarila težko nalogo nove komisarke za širitev Marte Kos. Izpolnjevanje pričakovanj bo namreč "nemogoče, če države članice ne bodo razumele, da je širitev v osnovi mirovni proces, ki zmanjšuje napetosti med sosedami in krepi Evropo kot skupnost". "Za zdaj žal ni tako," meni Pirc Musar.

Daleč najbolj skrb vzbujajoče pa je po njenem mnenju dejstvo, da po uspešnosti razvoja Evropa ni niti prva niti druga na svetu pri nobeni od kritičnih tehnologij. Poročilo nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki ugotavlja, da bomo ogrozili svojo blaginjo, okolje ali svobodo, če ne bomo ukrepali, je treba vzeti resno, poziva predsednica.

Na svetovni ravni pa so izkušnje Slovenije mešane. Dejala je, da po eni strani "pišemo lepe, pomembne zgodbe", pri čemer je poudarila visoko podporo izjavi o boljši zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Združenih narodih, po drugi strani pa se "spoprijemamo s hudimi preizkušnjami".

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ukrajina in Gaza

Komentirala je dogajanje v Ukrajini in Gazi. "Izrael in Ruska federacija sta si v marsičem različni državi, imata pa nekaj skupnega. Obe grobo kršita ustanovno listino Združenih narodov," je bila jasna predsednica.

Slovenija je glede ravnanja obeh držav po njenih besedah upravičeno odločna: obsoja rusko agresijo in obsoja nevzdržen odnos Izraela do civilistov v Gazi, ki ima vse značilnosti genocidnega ravnanja. Z žalostjo sicer ugotavlja, da ravnanje izraelske vlade česa bolj konkretnega od verbalnih obsodb, ki jih izrazijo voditelji držav, na politični ravni skorajda ni deležno.

Dejavno delovanje Slovenije v mednarodnih odnosih in članstvo v vseh ključnih mednarodnih organizacijah je za prihodnost vitalnega pomena, meni. "Toda kot suverena država si moramo zgodovino in prihodnost tudi v najhujših časih znati pisati sami. Ne smemo dovoliti, da nam jo pišejo drugi."

Pri nastopanju enotnosti Slovenije navzven je vnovič pozvala k zakonski odpravi "nereda", ko gre za barve dresov, v katerih naši na športnih igriščih predstavljajo Slovenijo. Za novo leto pa si je pred poslanci zaželela, da bi se politike lotili bolj "vizionarsko, dolgoročno uprto v prihodnost, za generacije, ki prihajajo za nami; kolikor se le da enotno".

Eva Irgl in Anže Logar med nagovorom predsednice. Foto: BoBo
Eva Irgl in Anže Logar med nagovorom predsednice. Foto: BoBo

Za enakomeren razvoj Slovenije

Pred prihodnjim letom, ko bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne, pa je pozvala k "resnični spravi". Tisti, "ki vključuje intimo, pravo in svobodo". "V tem skupnem čolnu smo zato, ker mislimo dobro in imamo Slovenijo globoko v svojih srcih. Ker smo del skupnosti, ki verjame v vrednote, kot so zaupanje in spoštovanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost ter zmernost. Želim si, da bi prihodnje leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to treba storiti, imamo," je še dejala predsednica pred zbranimi poslankami in poslanci v DZ-ju, med katerimi pa ni bilo članov poslanske skupine SDS-a. Ti so namreč sejo pred nagovorom predsednice republike zapustili.

Celoten nagovor predsednice:

Nagovor predsednice države Nataše Pirc Musar

Poslanci SDS-a odšli, predstavnikov vlade ni bilo

Vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik ocenjuje predsedničin nagovor kot korekten. "Nagovor predsednice ni bil samo kritičen, tudi določene zadeve je pohvalila, je pa verjetno tudi namen takšnih nagovorov, da predsednica nekako postavi ogledalo celotni politiki – koaliciji, vladi in celotni politiki," je dejal. Ob tem obžaluje, da poslanci SDS-a tega nagovora niso poslušali. "Navsezadnje je predsednica države tudi njihova predsednica, tako da bi si želel predvsem v tistem delu, ko je govorila o enotnosti, da se predvsem desna stran parlamenta zaveda, da je enotnost še kako pomembna," je dejal.

Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je kot dobre iztočnice za nadaljnji razmislek poudaril predsedničine izjave glede omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah in podnebnih sprememb. "Izbor tem se mi je zdel korekten, tudi njen začetek, da živimo v eni najvarnejših držav na svetu, se mi je zdel primeren," je dejal.

Glede njenih besed o guvernerju Banke Slovenije se je strinjal, da je treba najti skupno pot. "Morda smo bili v tej državi nekoliko razvajeni s tem, da so bili prejšnji predsedniki zelo dobri v usklajevanju predlogov, ki so jih pošiljali v državni zbor. Pa ni to kritika te predsednice, daleč od tega, ampak mogoče priznanje prejšnjim predsednikom, da so to opravljali zelo dobro. Verjamem pa, da bo z leti in meseci predsednici tudi uspelo, da bodo imena, ki jih bo pošiljala v državni zbor, tudi tu dobila zadostno podporo," je povedal.

Do besed Pirc Musar o neprimernih izjavah politikov, tudi predsednika vlade Roberta Goloba, se Žavbi ni želel opredeljevati. "Teh stvari ne bom interpretiral, ker tudi ne bom govoril o tem, kako se mi zdi, da ona ni neodvisna v marsikaterem postopku, da se tudi na neki način opredeljuje do postopkov. Kot sem že večkrat javno povedal, se mi zdi nedostojno, da se nekdo na tako visoki funkciji vtika v konkretne take in drugačne upravne in pravne postopke, a pač to je njena interpretacija," je dejal.

Vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj meni, da že dejstvo, da predsednica republike nagovori DZ, kaže, da smo soočeni z nekaterimi izzivi, "ki jih je treba nagovoriti prek meja koalicije in opozicije". "A tisti, ki jim je bil govor najbolj namenjen, torej predstavniki vlade s predsednikom vlade na čelu in na drugi strani največja opozicijska stranka s predsednikom na čelu, niso bili v dvorani," je poudaril in dodal, da se mu to zdi zamujena priložnost.

Pri številnih temah je sicer predsednica po njegovih ocenah zavzela "izjemno levo" stališče. "Levo se je postavila pri poskusih omejevanja svobode govora pri družabnih medijih, levo se je postavila glede reševanja tako zapletenih odnosov, kot so Izrael in Palestina, ter še pri nekaterih drugih zadevah. Ji pa štejemo v dobro, da se je dotaknila tudi tega, da je nujno rešiti povojne poboje," je dodal.

Matej Tašner Vatovec iz Levice meni, da je predsednica poudarila vsa ključna vprašanja ta trenutek. "Mislim, da je bilo vredno prisluhniti tudi tem besedam, predvsem, kar se tiče mednarodne situacije," je dejal. Odsotnost predstavnikov SDS-a v dvorani ga ni presenetila. "Zdaj so preokupirani z drugimi zadevami, kot so sodbe Janezu Janši in promocija njegove nove knjige za računalniki," je dodal.

Odsotnost predstavnikov vlade pa je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljiva. "Mislim, da neki odnos med institucijami v tej državi mora obstajati, tako da mi je žal, da se je vlada odločila, da ni prisotna na tem nagovoru," je dejal.

Po ocenah predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič je bil celoten govor zelo poveden, med drugim jo veseli, da je predsednica republike "opozorila na blatenje sodne veje oblasti in na dolžno spoštovanje, ki ga morata drugi dve veji oblasti izkazovati sodstvu".

Glede odsotnosti poslanske skupine SDS-a je povedala, da z njo ni bila predhodno seznanjena. "To je pač njihova odločitev, na kar ne moremo vplivati. Zakaj so to izpustili, lahko samo domnevam, to je v bistvu bolj vprašanje za njih, predvidevam pa, da jim določene vsebine, ki jih je predsednica podala v svojem nagovoru, verjetno niso bile všeč," je dejala Urška Klakočar Zupančič. Tudi glede odsotnosti predstavnikov vlade je menila, da ni pravi naslovnik za vprašanje.

Predsednik SDS-a Janez Janša je v odzivu na X-u zapisal, da Nataša Pirc Musar ni njegova predsednica. "Ko je postala predsednica, je dejala, da ne bo molčala. Pričakovanja so bila visoka. Vendar je molčala, ko so poslanci prvič v zgodovini z glasovanjem odvzeli besedo poslancu opozicije in več kot 200.000 volivcem. Molčala je, ko so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve ... Molči, ko se zlorabljajo državne institucije, policija, tožilstvo, sodstvo – za obračune s politično konkurenco. Je pa zelo glasna, ko napada tiste, ki zlorabe oblasti kritizirajo. Ali ko brani vse tiste, ki takšno stanje omogočajo ali ustvarjajo," je med drugim zapisal.

Predsednica države nagovorila poslance