Leto dni in pol smo bili osredotočeni na obvladovanje epidemije in zdravljenje zapletov, nastalih po okužbi s koronavirusom. Zdaj, ko družbe ne zapiramo več, pa se soočamo s prezgodnjo in intenzivno sezono okužbe dihal. Največ jih je med otroki in mladostniki, a bodo ob morebitnem širjenju respiratornih virusov ogroženi tudi starejši.

Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v pogovoru z Natašo Mulec z Radia Slovenija dejala, da se je pred epidemijo sezona okužb dihal običajno začela decembra in izzvenela spomladi, zdaj pa smo bili že septembra globoko v sezoni respiratornega virusa, ki ga lani zaradi zapiranja družbe sploh ni bilo zaznati. "Poudariti moramo, da je presenetljivo zgodnja sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) verjetno posledica tega, da se v lanskem letu naši mali otroci niso prekužili in je zdaj število tistih, ki so sprejemljivi, ki lahko zbolijo, kar veliko."

V tej fazi so na udaru otroci in mladostniki, ki so že napolnili bolnišnice po vsej državi. Kot pravijo v UKC Ljubljana, večinoma prihajajo majhni otroci s potrebo po kisiku. "Protivirusna zdravila so tu še bistveno manj učinkovita kot pri okužbi s covidom-19," dodaja Vojko Berce iz UKC Maribor.

Med otroki porast okužb z RSV-jem in rotavirusi

Pediatrične oddelke bolnišnic in enote nujne medicinske pomoči v zadnjih tednih polnijo otroci, med njimi tudi dojenčki z zelo nalezljivimi boleznimi dihal in prebavil, gre predvsem za okužbe, ki jih povzročajo respiratorni sincicijski virus in rotavirusi.

Najhuje je v novomeški bolnišnici, kjer so zasedene že praktično vse pediatrične postelje. Otroški oddelki so zaradi virusnih obolenj vse bolj zasedeni tudi v drugih slovenskih bolnišnicah: na Ptuju, Jesenicah, v Brežicah, Slovenj Gradcu, medtem ko mariborsko kliniko za pediatrijo polnijo še otroci z duševnimi težavami, je v sobotnem Dnevnikovem izboru na TV Slovenija poročala Katarina Golob Veselič.

V največji otroški bolnišnici v državi – na ljubljanski pediatrični kliniki –, kjer običajno dnevno sprejmejo okoli 15 otrok, jih zadnja dva tedna tudi po 30 na dan in več, večino zaradi respiratornih obolenj. Matjaž Homan, namestnik predstojnika Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je dejal: "Respiratorni sincicijski virus ogroža na splošno otroke mlajše od 12 mesecev, še posebej otroke mlajše od 3 mesecev, zaradi velikosti dihalnih poti in še posebej dojenčke s pridruženimi boleznimi, to so prirojene srčne napake in otroci, ki so prezgodaj rojeni."

Prvi simptomi se pojavijo v predelu zgornjih dihal v obliki smrkanja, kihanja in slabo prehodnega nosu, v roku enega do treh dni se okužba razširi na spodnja dihala, pojavi se kašelj. Virus lahko prodre skozi male dihalne poti do pljučnih mešičkov in jih okuži – tako nastopi pljučnica.

Ob polnih ambulantah in zasedenih pediatričnih posteljah pa je velika težava kadrovski primanjkljaj – tudi na primarni ravni, kjer že odpadajo nenujni pregledi otrok, tudi dojenčkov. Minimalnega standarda zdravstvene nege, po katerem za zelo bolnega dojenčka skrbijo tri medicinske sestre, na ljubljanski pediatrični kliniki že nekaj časa ne dosegajo več, varno zdravljenje za zdaj še zagotavljajo s požrtvovalnostjo zaposlenih, a napovedi niso spodbudne.

Toliko bolnih otrok bi sicer pričakovali ob koncu ali v začetku leta, pediatri zato z zaskrbljenostjo čakajo, kaj bo prihodnje mesece. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, je dejala: "Trenutno je odstotek pozitivnih brisov na račun RSV-ja zelo podoben, kot je sicer v decembru ali januarju, teh bolnikov je več, kar se kaže s povečano potrebo po sprejemu v bolnišnice. Letos bo to problem."

Okužba dihal pa ne ogroža le mlajših, dodaja Nataša Mulec. "RSV in gripa pravzaprav v enaki meri povzročata take težave pri starostnikih, da potrebujejo bolnišnico," svari Tatjana Mrvič z infekcijske klinike.

Na vprašanje, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, strokovnjaki nimajo odgovora, saj podobne izkušnje še niso imeli. "Nekateri so mnenja, da bo intenziteta večja in bo trajala dlje časa, a ne vemo, kaj se bo v resnici zgodilo," je še dodala Maja Sočan z NIJZ-ja.

Tako kot pri preprečevanju širjenja koronavirusa velja tudi pri drugih respiratornih virusih in gripi, da se je okužbam najlažje izogniti, če upoštevamo osnovne higienske ukrepe, kot so nošenje mask, higiena rok in zračenje.

V soboto 531 odkritih okužb, umrlo 5 ljudi

V soboto je bilo opravljenih 2438 PCR-testov. Pozitivnih je bilo 531 oziroma 21,8 odstotka testov. Skupno število hospitaliziranih s covidom-19 je 428, od tega jih je 123 na intenzivni negi. Na intenzivni negi je tako pet bolnikov več kot dan prej. Najmlajši bolnik, ki je zaradi covida v bolnišnici, je star 27 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 31 let.

Ocena števila aktivnih primerov okužb z novim koronavirusom znaša 12.358, kar je 15 manj kot dan prej, piše na spletni strani NIJZ-ja.

Opravili so tudi 14.806 hitrih testov. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh znaša 879, število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh pa je 583.

V obdobju od 4. marca 2020 do 2. oktobra 2021 je bilo opravljenih 1.591.944 testiranj s testi PCR in 6.208.793 testiranj s testi HAGT. Skupno število potrjenih primerov v tem obdobju znaša 295.858.

V soboto se je cepilo 883 ljudi. Do nedelje je bilo z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.128.800 ljudi, z dvema pa 1.008.167, še piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji