Si znamo predstavljati letošnje nogometno prvenstvo brez navijačev? Brez adrenalina, vzklikov, prepevanja himen, brez veselja ob zmagah in tolažbe pri porazih, kjer ostane le še klavrn pogled na prazen nogometni stadion? Nogomet je spektakel, ki potrebuje privržence, da preživi. Potrebuje navijače.

Nogometni navijači navijajo na stadionih, doma pred televizijskimi zasloni, na prostem s prijatelji ali zavezniki iz kluba. Vzklikajo v multimedijskem svetu, na forumih, Twitterju in Facebooku. Če odražajo poseben življenjski slog – različen od večinske kulture – jih lahko razumemo tudi kot subkulturo.

"Igralci ne delajo tistega, kar se navijačem zdi, da delajo"
Geslo "Kdor ne skače, ni Sloven'c! Hej! Hej! Hej!" je pred leti ob nogometnem navdušenju zaslovelo med navijači. Športni navdušenci so skupaj s slovenskimi glasbeniki vzklikali tudi "Slovenija gre naprej." Obe gesli odsevata močno lojalnost in zavzetost navijačev do države, za katero navijata. Nogomet je šport, ki združuje, navdušuje, zabava, podira jezikovne in medkulturne zidove. Hkrati je tudi šport, v katerem se močno odslikavata patriotizem in nacionalni čustveni zanos, ki imata potencial, da združujeta. Taisti potencial na drugi strani omogoča, da v okviru organiziranih skupin prihaja tudi do sovraštva in nasilja. V teh primerih nogomet medkulturne zidove šele vzpostavlja.

Dr. Gregor Starc s Fakultete za šport razloži, da so tekme državnih reprezentanc prežete z nacionalnimi čustvi: "Na teh tekmah navijači ene reprezentance dobijo priložnost, da se spravijo na skupni imenovalec z vsemi drugimi pripadniki nacije in do tu je vse v redu. Če zmagajo, se skupaj veselijo, če izgubijo, jih povezuje skupno razočaranje in tolažba, da je izgubljena le ena bitka. Težava nastane takrat, ko navijači izgubijo uvid, da se navidezna “vojna” odvija na igrišču, in ne na tribunah."

Navijač lahko v čustvenem zanosu realnost tekme vidi popačeno. "Pri nogometni tekmi gre le za igro, ki jo je antropolog Gregory Bateson označil za paradoks. Bateson pravi, da je igranje metakomunikacija – igralci ne delajo tistega, kar se navijačem zdi, da delajo. Ne borijo se torej kot nacija proti naciji, čeprav nekateri navijači to vidijo kot mednacionalni spopad. Igralci so med seboj mnogo manj sovražni (zelo pogosto so celo dobri prijatelji), kot si to predstavljajo navijači, ko kričijo: "Tooo, zlomi mu nogo!"" razloži Starc.

Ko množica komunicira
Nogometni navijači so množica. Utemeljitelj psihologije množic Gustave Le Bon je pri svojem raziskovanju ugotovil, da se ljudje v množici obnašamo drugače kot posamezniki. Tako na primer množica zmanjšuje razsodnost posameznika in ima nanj nekakšen hipnotični učinek. Posameznik se zlije v kolektivu, njegova osebna odgovornost pa se zmanjša. V tem smislu je nogometni navijač v evforiji prej v "filmu" kot v resničnosti. Doživi lahko občutke in posebna čustvena stanja, ki jih prinesejo redke življenjske okoliščine.

"Ko navijam, se čutim na neki način povezan s tekmovalci. To je stvar navijaške kulture – občutek, ko zmaguje 'tvoja' ekipa, je neverjetno dober. Vsekakor si vesel, nasmejan in dobre volje. Mar ni to eno izmed bistev življenja – da smo nasmejani in srečni? Zato se splača navijati in potrpeti tudi takrat, ko naše ekipe ne zmagujejo," svoje občutke na nogometni tekmi opiše navijač Matic Ogrizek.

Subkultura nogometnih navijačev
Vsaka organizirana navijaška skupina ima svoja lastna pravila delovanja, vrednote in cilje, celo himne. Kljub temu lahko v svetu navijačev razberemo univerzalne zakonitosti, ki se jih do neke mere držijo vse navijaške skupine. V nogometni subkulturi se oblikujejo tudi posebni načini vedenja, oblačenja in žargona. Petje, navijanje in vzklikanje navijaške himne so sestavni deli navijaškega rituala. Sociolog iz Univerze v Zagrebu Dražen Lalić meni, da navijači tekmo razumejo kot posebni ritual. Izražajo izrazito skupinsko solidarnost, pri tem pa uporabljajo razne rekvizite (šali, kape, transparenti, zastave, pirotehnika). Irena Struna, ki je raziskovala navijaško subkulturo v Sloveniji, meni, da so nogometni navijači večinoma mladi moški, ki si želijo samostojnosti in trdne identitete.

Pet navijačev
Seveda pa so navijači med seboj zelo različni. Preminuli slovenski politolog Stane Južnič je navijače razdelil na pet skupin. Prvi so "navadni navijači" – oboževalci, ki prihajajo na tekme strastno in glasno navijat, so miroljubni in ne delajo neredov. Drugi "ultra navijači" – so "pravi", fanatični navijači, ki želijo z uporabo rekvizitov, simbolov in pirotehnike svojo skupino čim zanimiveje predstaviti. Tretji so "huligani", katerim prvotni cilj ni šport, ampak nasilje in vandalizem. Četrti skupini navijačev – "političnih aktivistov" je zelo pomembno, da na tekmi izrazijo svojo politično pripadnost. Prinašajo nacionalne zastave in spodbujajo petje in navijanje s političnimi vsebinami. Zadnji, peti tip navijača Južnič nameni "navijaču novincu". Ta je predvidoma mladi adolescent, ki ga privlačita vznemirjenje in napetost, v navijaški skupini pa vidi ideal.

Ženske in nogomet
Misel na navijaštvo nam pred oči po navadi naslika gručo evforičnih moških navijačev. Na prvi pogled se zdi, da je ženskih navijačic, razen v obliki plesno-navijaških skupin (ang. "cheerleaders"), zelo malo. Nekateri novi nogometni klubi po svetu spodbujajo udeležbo žensk, drugi pa so izključno ženski. Tako ženske nogometne klube najdemo povsod po svetu – od Amerike, prek Evrope, Afrike vse do Azije.

Ženske nogometne klube najdemo tudi v Sloveniji. Polona Petrej, strastna navijačica se na nogometni tekmi večkrat počuti, kot da bi igrala sama: "Občutek je vsekakor adrenalinski, še posebej kadar igra moj brat, takrat tekmo doživljam popolnoma drugače. Velikokrat sem pred samo tekmo nervozna, počutim se, kot da bi igrala jaz, med samo tekmo sem vedno živčna, še posebej če moje moštvo izgublja ali vodi z minimalno razliko, takrat si želim čim prej slišati sodnikov žvižg." Polona opiše svoje občutke na tekmi in doda: "Ob nogometu se sprostim. Kljub vsej živčnosti mi to predstavlja neke vrste sproščanje."

Glede na raziskavo, ki je predstavljena v članku Navijaštvo in ženske, so glavni motiv žensk za začetek ukvarjanja z navijanjem moški, saj navijačicam aktivno delovanje v športnem prostoru predstavlja možnost za vzpostavljanje stikov z moškimi. Začetni motivi se pozneje razvijejo v dejanski interes za igro. Ženske v navijaštvu vidijo tudi možnost vzpostavljanja enakovrednega odnosa z moškimi. Raziskava je še razkrila, da ženske agresivne impulze izražajo redko, če pa jih, so to predvsem verbalni.

Green Dragons in Viole
Prve navijaške skupine v nekdanji Jugoslaviji so nastale v začetku 80. let prejšnjega stoletja; Delije, Grobari, Bad Blue Boysi in Torcida. Konec osemdesetih let so nastali še Green Dragons, Tifozi in Viole. Po osamosvojitvi Slovenije je sledil pravi razcvet navijaških skupin. Gregor Starc razloži, da se navijaške prakse ne razlikujejo le po lokalnih okoljih, temveč tudi po različnih ligah: "Tradicionalno v Sloveniji obstaja rivalstvo med Green Dragonsi in Violami, ki so tudi vpleteni v največ izgredov. Včasih se človeku porodi dvom, da nekateri izmed teh navijačev sploh hodijo na tekme in navijajo zaradi nogometa. Njihovo igrišče je tribuna. Tekmo gledajo le z enim očesom, z drugim pa nasprotne navijače."

Nogomet govori vojaški jezik
"Na mednarodni ravni je šport oponašanje vojskovanja," je nekoč pripomnil pisatelj George Orwell. Športne arene pogosto postanejo prizorišča nacionalnega nastopaštva in podžiganja nacionalnih čustev in tako dajejo občutek vojnega stanja. Izrazi, ki se uporabljajo za opisovanje športnih dogodkov, govorijo o zmagah, porazih, strelih, obrambah, napadih, bojih za domovino, državni časti in ponosu. Uspehi so opisani kot zgodovinske zmage in dosežki. Za nogometne navijače je zelo pomembna tudi teritorialnost – rečemo, recimo, da vsaka skupina 'brani' svoje ozemlje.

"Obstaja nekaj dominantnih klubov z letnimi proračuni, ki že skoraj dosegajo proračune manjših držav"
Na nogometne navijače vpliva tudi nebrzdani kapitalizem, ki razlike med nogometnimi klubi le še povečuje. Dr. Jernej Amon Prodnik iz Fakultete za družbene vede opaža, da profesionalni nogomet danes skoraj v celoti odraža protislovja obstoječih kapitalističnih družb.

"Kapitalizem brez vseh zavor, torej neoliberalni kapitalizem, ustvarja med ljudmi izjemne neenakosti – po nekaterih raziskavah praktično največje v zgodovini človeštva – in s tem vedno pogosteje tudi izjemne konflikte. Podobno je tudi z nogometom. Nobenega dvoma namreč ni, da je Brazilija ena izmed držav, kjer ljudje najbolj živijo za nogomet, a prihajajoče prvenstvo spremljajo silni protesti brezpravnih in ponižanih ljudi, ki so oropani najbolj osnovnih pravic. To se mi ne zdi presenetljivo, saj bo brazilska država v nogometno infrastrukturo vložila ogromno denarja, sočasno pa je veliko pomembnejša infrastruktura bodisi dotrajana ali pa je preprosto ni," pove Prodnik.

Razvoj nogometa v zadnjih desetletjih je verno sledil odklonom in ekscesom neoliberalnega kapitalizma razloži Amon Prodnik: "Obstaja nekaj dominantnih klubov z letnimi proračuni, ki že skoraj dosegajo proračune manjših držav in večjih transnacionalnih korporacij, nato pa v piramidalni strukturi zadaj capljajo manjši klubi, ki lahko v najboljšem primeru dobavljajo nogometaše večjim in si s tem zagotavljajo preživetje. Samo za primerjavo, pred nekaj leti je 20 največjih klubov po Deloittovi analizi skupaj imelo več kot štiri milijarde evrov prihodkov, kar je predstavljalo več kot četrtino celotnega evropskega nogometnega ''trga''. Od tega gre samo največjim, kot so Real Madrid, Barcelona, Manchester United ali Bayern, seveda velika večina."

Ole, ole, ole, ola
Nogometni stadioni imajo danes podobno vlogo, kot so jo v antični Grčiji imeli amfiteatri. Znotraj njih se dogaja nekaj, ker je javnega pomena in je splošno družbeno cenjeno. Stadioni so arene za javne praznike, palače za navijače. Tudi za navijačico Polono – kako bo preživela letošnje svetovno prvenstvo? "Uživala bom ob vseh dobrih tekmah, želim videti čim več golov, lepih potez, takšna prvenstva vedno postrežejo s kakšnim neuveljavljenim talentom – to mi je še posebej všeč in nasploh si želim korektne igre vseh ekip."

Ole, ole, ole, ola, naj bo svetovno prvenstvo navijaško!