Evropska unija se je vedno rada pohvalila, da znotraj njenih meja velja načelo prostega pretoka blaga, ljudi in storitev. Ne le blago in storitve, tudi ljudje so Unijo vzeli zares in se, kot da med državami ne bi bilo meja, po Evropi razpršili zaradi študija, dela ali ljubezni.

Tanja se je na Irsko preselila pred sedmimi leti, z Mathieujem sta se spoznala tri leta pozneje, oba je na otok prineslo delo. Januarja sta se odločila, da se konec aprila preselita in ustalita v Sloveniji. Med potjo sta se želela ustaviti še v Auvergnu, regiji v osrednji Franciji, kjer živijo Mathieujevi starši. O svoji selitvi sta seveda pravočasno obvestila svoje delodajalce in najemodajalce. "Potem je izbruhnil virus ..." pripoved nadaljuje Tanja in za trenutek ostane brez besed. Da gre zares, sta se spoznala konec tedna, natanko pred 14 dnevi, ko se je vse začelo obračati na glavo.

Svetovali so nama, naj odideva čim prej. Irska je le otok.

V ponedeljek, 16. marca, sta stopila v akcijo. "Takoj sva klicala na slovensko in francosko veleposlaništvo. Svetovali so nama, naj odideva čim prej, še v marcu, ker se razmere zelo hitro spreminjajo. Irska je le otok, letalski promet se je že zaprl, in če se zapre še ladijski, bi zelo težko prišla nazaj na celino." Tanja, ki je bila zaposlena kot vodja kavarne, je nato v četrtek, 19. marca, izgubila službo. "Začasno so nas odpustili, saj se obratovanje zaradi zdravstvenih in poslovnih razlogov ni več izplačalo. V kavarni ni bilo več ljudi. Ti so prestrašeni, delajo od doma ali pa se zadržujejo doma. Sicer bi nehala delati v sredini aprila." Mathieu, zaposlen v tovarni, ki izdeluje medicinske pripomočke, je te dni še hodil na delo.

Odločila sta se, da se z avtom na pot proti Sloveniji podata v soboto, 28. marca. Agencija, pri kateri sta najemala hišo, nad informacijo, da se bosta izselila mesec dni prej, ni bila navdušena, hkrati zaradi pandemije ne opravlja več ogledov nepremičnin po izselitvi najemnikov. Tanja in Mathieu kljub vsemu upata, da jima bo vrnila depozit, ki sta ga položila ob vselitvi. "Glede na to, da sem jaz že izgubila službo in bi se enako lahko zgodilo Mathieuju, ne vem, kako bi tu sploh še plačevala najemnino. V nekaterih državah v tem času sicer odpisujejo najemnine, a ne veva, če se bo to zgodilo tudi tu. Vlada na Irskem je sicer obljubila, da bo izplačala plače tistim, ki so izgubili službo, a to lahko traja ... Morava priti domov, tu je vse preveč negotovo."

Nejasne razmere na terenu. Mathieuja lahko zavrnejo na francosko-italijanski meji.

Prav tako je nejasno, do kod ju bo pripeljala pot, na katero sta se podala v soboto zjutraj. Odprte meje Evrope so se z epidemijo začele zapirati. "Načrtovala sva, da se z avtom odpraviva na trajekt in nato čez Francijo in severno Italijo v Slovenijo. A razmere v severni Italiji so zelo zaostrene. Mene kot državljanko Slovenije bi najverjetneje spustili čez francosko-italijansko mejo in mi dopustili, da Italijo prečkam brez ustavljanja. Pri Mathieuju, ki je Francoz, pa bi se lahko zgodilo, da ga čez mejo ne bi spustili."

"Vsa veleposlaništva, ki sem jih preklicala, tudi v Italiji in Sloveniji, so mi odgovorila, da na terenu stvari niso poenotene. Ponekod so ljudi spustili, drugje ne. Nekatera veleposlaništva so mi rekla, da Mathieu potrebuje zelo konkreten razlog za to, da prečka Italijo. Povedala sem, da sva zaročena in da sva par že več let, zato se skupaj odpravljava v Slovenijo, kjer imam jaz prijavljeno stalno prebivališče. Hkrati ima Mathieu potrdilo delodajalca, da bo v Sloveniji s 1. majem začel delati. Rekli so, da nama ne morejo zatrditi, da bi bil to lahko dovolj konkreten razlog, hkrati pa nama nihče ni znal povedati, kaj naj bi bil dovolj konkreten razlog zato, da z mano prečka Italijo."

Za na pot sta si zato poleg delodajalčevega potrdila pripravila tudi pogodbo o najemu hiše, na kateri sta navedeni obe njuni imeni. V dokaz, da sta na Irskem štiri leta živela na istem naslovu. Tanja in Mathieu upata, da bo to dovolj, da bi Mathieuja spustili iz Francije čez Italijo. "Če ga ne bodo, sva vso to dolgo pot naredila zaman. Morala se bova obrniti, se napotiti nazaj proti osrednji Franciji in počakati pri njegovih starših. Čeprav to ni najbolj optimalno, saj so njegovi starši že starejši. Mama ima zdravstvene težave, zato se ne moreva kar sproščeno gibati po teh rdečih conah."

Zapletlo bi se lahko tudi na nemško-avstrijski meji.

Razmišljala sta tudi o poti iz Francije prek Nemčije in Avstrije. "Čez Nemčijo bi naju, glede na to, da sva namenjena proti Sloveniji, najverjetneje spustili. Zapletlo bi se lahko na nemško-avstrijski meji, saj Avstrijci zahtevajo ne več kot štiri dni staro poročilo o opravljenem testu, da nisi okužen z novim koronavirusom." A kot pojasni Tanja, na Irskem testa nikakor ne bi mogla opraviti, saj testirajo le ljudi, ki imajo najmanj dva simptoma bolezni covid-19. Ker je v začetku izbruha epidemije testov primanjkovalo, v vrsti za testiranje na Irskem čaka od 30 do 40 tisoč ljudi.

Težav s prestopom italijansko-slovenske meje Mathieu ne bi smel imeti, nadaljuje Tanja. "Vstop v Slovenijo evropskim državljanom ni prepovedan. V vsakem primeru se moraš za dva tedna zapreti v samoosamitev." Vstop iz Italije je sicer mogoč skozi štiri nadzorne točke: Vrtojba, Fernetiči, Škofije in Krvavi Potok. V državo pa lahko vstopijo ljudje, ki imajo telesno temperaturo nižjo od 37,5 stopinj Celzija, ali pa ne več kot tri dni staro potrdilo, da niso okuženi z novim koronavirusom.

Nisva edina. Ločiti naju menda ne morejo.

"Verjamem, da nisva edina v tem položaju. Ljudje so odšli po svetu, se spoznali, se morda niso poročili, a so si vseeno kot družina. Imeli so namen, da se odselijo v drugo državo. A kako zdaj prečkati države, ki so tako poostrile prehod meja? Ko sem govorila z ljudmi na veleposlaništvu, so mi rekli, da bo obmejni policist težko vedel, ali sva zaročena ali ne. Po eni strani razumem njihovo dilemo, po drugi strani pa potujeva skupaj, ker sva skupaj. Ne vem, kaj se bo zgodilo ... Poskusila bova, potem pa ... Ločiti naju menda ne morejo, če njega ne bodo spustili čez mejo, se bom pač obrnila z njim."

Dal sem odpoved in bil tako prijazen, da sem najemodajalki našel novo najemnico.

Nista edina. Jani in Anita sta več let skupaj živela v Ljubljani, tukaj sta imela dobri službi. Lani sta se poročila in se odločila, da začneta na novo in se preselita v Budimpešto. Spakirati sta nameravala konec marca in s 1. aprilom začeti iskati delo v madžarski prestolnici. Nekaj tednov bi ostala pri Anitinem znancu in si v tem času poiskala stanovanje.

"Načrt je bil, da se preseliva ta konec tedna. Vmes je prišel virus in stvari so se začele stopnjevati. V prvem in morda celo v drugem tednu marca sva še imela upanje, da nama bo uspelo. A nato je eskaliralo." Še v začetku tretjega tedna v marcu, so Janiju na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti rekli, da z vstopom na Madžarsko ne bosta imela težav. Pozneje so se razmere tako zaostrile, da ni bilo več jasno, ali bi oba z Anito spustili v državo. "Verjetno bi me čez mejo spustili, ker sva poročena, a nisem pozneje niti več preverjal. Tako ali tako se v teh razmerah ni imelo več smisla kamor koli premikati."

Jani je, upoštevajoč odpovedni rok, v službi dal odpoved že pred dvema mesecema, delo je pustila tudi Anita. Da odhajata, sta pravočasno obvestila tudi lastnico, pri kateri sta najemala stanovanje v Ljubljani. "Bil sem celo tako prijazen, da sem najemodajalki kar sam zagotovil novo najemnico," pripoveduje Jani. A ko sta videla, kakšna je situacija, nista želela oditi. "Najemnica, ki bo v stanovanje prišla za nama, se je morala z njeno nadomestitvijo dogovoriti, da bo v svojem trenutnem stanovanju ostala še nekaj časa ... In tako se je ustvaril pravi učinek domin. A vse nam je nekako uspelo rešiti in v stanovanju lahko ostaneva še en mesec."

Jani se je z delodajalcem dogovoril, da bo kljub podpisani odpovedi aprila še delal zanj. Anita je pridobila nazaj nekaj strank, ki jih zasebno poučuje angleščino "V sicer manjšem obsegu zdaj izvaja on-line tečaje," pojasni Jani. Položaj je za nekaj tednov rešen.

Pri selitvi še vedno vztrajata, četudi ne vesta, kdaj jo bosta lahko izvedla. Medtem imata tu urejeno zdravstveno zavarovanje in vse druge papirje. "Tudi če bi na vsak način hotela oditi na Madžarsko, to ne bi bilo pametno. Vsi uradi so zaprti oziroma delujejo minimalno. Kaj če bi imel kakršne koli zdravstvene težave in si zavarovanja do nadaljnjega sploh ne bi mogel urediti? V trenutnih razmerah je bolje ostati v Sloveniji." Konec aprila se bosta morala izseliti iz stanovanja. Kam, še ne vesta. "Najhuje je to, da poslušaš, da najhuje šele prihaja čez teden ali dva, in ne veš, kdaj bo konec. Selitev pa je nekaj, kar običajno načrtuješ vnaprej ... A tako pač je. Za zdaj sva ok."

"Ne greva na počitnice, greva domov si ustvarit življenje"

"Ne greva na počitnice. Greva domov si ustvarit življenje," je bila v četrtek zvečer ob koncu telefonskega pogovora med pakiranjem odločna Tanja. Po prihodu v Slovenijo sta z Mathieujem najprej nameravala živeti na Tanjinem stalnem naslovu, nato bi začela graditi hiše. "Oba rada vrtnariva, zato si želiva ustvariti neke vrste samozadostno gospodinjstvo. Zelo sva navdušena nad zeleno energijo in ekološko gradnjo, to je bil najin načrt za življenje v Sloveniji." Kdaj ga bosta lahko uresničila, ostaja neznanka.

Andrej Šter, vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve, je na petkovi dopoldanski novinarski konferenci na MMC-jevo vprašanje, kako je v času epidemije z združevanjem družinskih članov in ali lahko v tem primeru tujec vstopi v Slovenijo, odgovoril: "Odvisno je od konkretnega primera. Načeloma je v Slovenijo omogočeno priti državljanu in nekomu, ki ima dovoljenje za prebivanje in je torej rezident. Ko organiziramo evakuacijske polete, včasih vkrcamo tudi državljana kakšne druge države in vidimo, da je odločanje držav v teh primerih zelo različno. Nekatere države spuščajo v državo res le svoje državljane, nekatere, kot smo se naučili, celo svojih ne ... (Srbija, op. a.) A kot izhaja iz vprašanja, združevanje družine in pridružitev družinskih članov velja kot standard, s katerim preprečujemo kritične situacije, ki lahko vodijo v zoprne težave."

Na spletni strani Tvoja Evropa združevanje partnerjev, ki sta evropska državljana, pojasnjujejo takole: "Vašemu partnerju morajo države EU-ja omogočiti vstop in prebivanje v državi." Če ste državljan EU-ja, se torej svojemu zakonskemu partnerju, ki je prav tako državljan EU-ja, lahko pridružite v drugi državi. Če v vaši novi državi EU-ja ne nameravate delati, iskati zaposlitve ali študirati, se lahko vseeno svojemu zakonskemu ali registriranemu partnerju pridružite kot vzdrževani družinski član.

Nekatere države EU-ja ne priznavajo partnerske in registrirane partnerske skupnosti kot enakovredne zakonski skupnosti, a naj bi taka skupnost veljala v primeru ustrezno dokazane dolgotrajne zveze. Tvoja Evropa tu postreže se s praktičnim primerom: "Nina je podjetnica iz države EU-ja. V drugi državi EU-ja je našla nove poslovne priložnosti in želela je, da se skupaj z njo tja preseli tudi njen registrirani partner Hans, tedaj brezposeln. Čeprav v tej drugi državi ne priznavajo registriranih partnerskih skupnosti, so potrdilo o registraciji partnerske skupnosti sprejeli kot dokazilo dolgotrajne zveze in Hansu dovolili, da se v državo preseli skupaj z Nino, čeprav ni imel lastnih finančnih sredstev."

A navedena pravila so bila zapisana v drugih časih. Kot je razbrati iz pripovedi vseh sogovornikov, se ta zaradi epidemije od države do države razlikujejo ter iz dneva v dan spreminjajo. Predvsem pa v času epidemije nikjer ni zaslediti pojma, kot je 'državljan EU-ja'.