Na konferenci, ki poteka v državnem zboru, je premier Borut Pahor v uvodu predstavil, da je po predstavljenem strateškem dokumentu na vrsti še en vizionarski. Svet je na pragu velikih sprememb, pri čemer je ključno, da ne bomo samo žrtev teh sprememb, ampak jih bomo tudi sami soustvarjali.

Kot je poudaril premier, se je zdaj porušilo ravnovesje, ki je veljalo dolga desetletja, zdaj pa je vprašanje, kako se bo to na novo uredilo. "Ali se bo ravnovesje vzpostavilo znotraj starih paradigem ali pa na popolnoma novih," se je vprašal Pahor.

Pahor: Tekmovalnost je še vedno geslo dneva
Prav tako je čas, da se vprašamo, znotraj katerih paradigem želimo tekmovati z drugimi. Tekmovalnost je po Pahorjevih besedah še vedno geslo dneva, zaradi česar moramo ohraniti ekonomsko okolje, ki ohranja tekmovalnost, hkrati pa ne more biti BDP edino merilo razvoja. Pahor je še poudaril, da je treba ohraniti socialno povezanost, ker drugače ni niti nacionalne, prav tako moramo porabiti manj kot ustvarimo.

Potočnik: Trajnost in globalno upravljanje ključni načeli prihodnosti
Evropski komisar Janez Potočnik je prav tako poudaril, da živimo v svetu, za katerega velja dinamičnost. "Vemo, da se ekonomske krize ponavljajo ciklično, a globina zdajšnje bo spremenila gledanje na celoten sistem." Kot dve načeli, ki bosta zaznamovali prihodnost, je izpostavil trajnost in globalno upravljanje. Ob tem je predstavil, da je na ravni EU-ja Lizbonski pogodbi manjkalo spoprijemanje s trajnostnim razvojem, zato so ji dodali Strategijo 2020.

V njej so vzpostavljene tri različne vrste rasti: pametna, ki temelji na znanju in inovacijah, trajnostna, ki se ukvarja z gospodarnim ravnanjem z viri, in vključujoča, ki temelji na reorganizaciji trga dela.

Pri vsem sta ključna cilj večje vključenosti in partnerski pristop. "Nobena skrivnost ni, da je eden ključnih razlogov za nedoseganje lizbonskih ciljev ravno ne držati se zavez," je poudaril Potočnik, ki se je nato vprašal, ali so bile v Sloveniji ustrezno uresničene sprejete dolgoročne usmeritve? Ali "živimo v sistemu neoliberalnega kapitalizma ali v slovenskem preživetem modelu"?

Hanžek: Glede na število študentov na profesorja smo na tretjem najslabšem mestu v EU-ju
Matjaž Hanžek, eden izmed snovalcev strategije trajnostnega razvoja, je ob tem poudaril, da mora gospodarstvo temeljiti na ljudeh. V Sloveniji se namreč vse bolj pozablja na pomen storitev in ljudi v gospodarskem sistemu. Tako se je po Hanžkovih besedah zgodilo, da smo končali na četrtem najslabšem mestu po številu pacientov na zdravnika in na tretjem najslabšem mestu po številu študentov na profesorja. Torej imajo le še v dveh oziroma treh državah številčnejšo razporeditev ljudi.

Problematiko ramišljanja, ki je privedla do takega stanja, je nazorno opisal s primerom, ko po prometni nesreči avtomobil odpeljejo na servis, voznika pa v bolnišnico. In medtem ko je mehanik ustvaril dodano vrednost s popravilom avtomobila, je zdravnik s tem, da je rešil življenje, le zapravljal proračunski denar.

Gaspari: Visoko kvalificirani poklici v Sloveniji državni uradniki
Minister za razvoj Mitja Gaspari se je vprašal, zakaj smo tako odprti na področju gospodarstva in ne na področju javnih služb? "Zato ker smo zaprta družba." Poudaril je namreč, da so se v Sloveniji težave, ko so visoko kvalificirani ljudje, kot so zdravniki in profesorji, postali državni uradniki. "Potrebna je komercializacija javnega sektorja v dobrem pomenu besede," je še poudaril minister za razvoj.