"Vsi ga zaznavamo, vendar pogosto tudi molčimo," je o nasilju v družini dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Na ministrstvu verjamejo, da bo anonimnost spodbudila ljudi, da bodo nasilje, ki ga opazijo v svojem okolju, hitreje prijavili, saj se, kot je povedala Tatjana Mušič, ki se na MNZ-ju ukvarja s preprečevanjem družinskega nasilja, priče pogosto ne želijo vpletati, izpostavljati ali pa jih je strah maščevanja.

Policija IP-številk prijaviteljev ne bo prejemala
E-prijava je hitra, enostavna in dostopna širokemu krogu ljudi, anonimnost pa bo marsikomu olajšala korak do policije, je dejala Kresalova. Policija podatkov o prijavitelju ne bo imela, saj bo prijave prejemala prek portala e-uprave, zato IP-številke računalnikov, s katerih bodo prijave prišle, policiji ne bodo znane.

Prijavitelj lahko poleg vsebine prijavi priloži tudi slikovni material, policija pa bo, če bo informacij dovolj, ukrepala takoj. A tudi če prijava ne bo popolna, ta ne bo zavržena, ampak jo bodo spravili zaradi morebitnih nadaljnjih prijav, je povedal Staš Svetek z MNZ-ja.

Primeri nekaterih kaznivih dejanj, ki jih je policija obravnavala v letih 2008 in 2009

Družinsko nasilje je kaznivo dejanje
Število kaznivih dejanj, storjenih v družini, se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za okoli 40 odstotkov. Kresalova kot razlog za večje število prijav vidi predvsem v ozaveščanju ljudi in žrtev. Pozitivno je bil tudi sprejetje zakonodaje, ki to področje ureja in nasilje v družini opredeljuje kot kaznivo dejanje.

Znano je, da je MNZ lani uvedel e-prijavo korupcije, ki se je, kot pravi ministrica, izkazala za zelo učinkovito. Policija je tako lani prejela 256 anonimnih prijav korupcije, letos do aprila pa že 236.