Davčna uprava (Durs) zaznava vse več velikih razhajanj med porabo in prijavljenimi prihodki. Od leta 2008 so inšpektorju izvedli več kot 500 preverjanj sumljivega premoženja in v 200 primerih našli za 32 milijonov evrov dodatnih obveznosti. Število z leti narašča. V letih 2009 in 2010 je znesek dosegel 6,3 milijona evrov, od leta 2011 do zdaj pa kar štirikrat več: 26,2 milijona evrov, je statistiko nedavno povzemal Dnevnik.

Reševanja položaja se je vlada lotila s predlogom novele zakona o davčnem postopku.
Veljavna namreč določa, da lahko Durs posameznega zavezanca pozove, da predloži podatke o svojem premoženju in ga na poziv mora tudi dokazati.

Predlagana ureditev Dursu prinaša možnost, da če premoženje precej presega prijavljene dohodke, ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo. To lahko stori tudi tudi iz drugih virov informacij; z njegovo porabo ali s podatki o pridobljenem premoženju zavezanca.

70-odstotna obdavčitev
Durs bi po predlagani ureditvi razliko med vrednostjo premoženja in sredstev ter porabo sredstev in dohodki, na katere je bil odmerjen ali obračunan davek, vzel kot davčno osnov, nanjo pa obračunal 70-odstotni davek.

Težava je, da se nekaterih pravno relevantnih podatkov pri cenitvah ne da opredeliti z gotovostjo. To so, denimo, vrsta dohodka ter datum njegovega prejema ali pa obseg neprijavljenih dohodkov v točno določenem letu, so pojasnjevali na finančnem ministrstvu.

Prekrškovni postopki zastarajo
Menijo, da veljavna ureditev, ko se uporablja povprečna stopnja dohodnine od enoletnih prihodkov zadnjega davčnega obdobja, ni optimalna. Zavezanec namreč v primeru odkritja plača ravno toliko davka kot tisti, ki davke redno in pravilno plačuje. Prekrškovni postopki namreč večinoma zastarajo.

Špekulativno razkrivanje dohodkov
Ministrstvo želi tudi preprečiti špekulativno ravnanje zavezancev. Ti, zato da bi se izognili višji odmerni stopnji davka, šele v postopku razkrijejo določene dohodke, ki jih v preteklosti niso napovedali, in so obdavčeni po nižji ali progresivni stopnji, ali pa je odmera davka celo zastarala. Zato bo v noveli besedna zveza "dohodki, ki so bili obdavčeni," nadomeščena z zvezo "dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek".

Da bi se izognili zastaranju
Predlog zakonske novele podaljšuje tudi obdobje, v katerem se lahko uvede postopek odmere davka od neprijavljenih dohodkov. Durs bo lahko to storil v obdobju desetih let pred letom, v katerem se je postopek začel. Po veljavni ureditvi je to obdobje pet let.

V zvezi z novim davkom zakonski predlog predvideva tudi obvezno zavarovanje, kadar pričakovana obveznost presega 50.000 evrov, ter pridobitev zastavne pravice na premoženju zavezanca. Po veljavni ureditvi gre le za prepoved razpolaganja s premoženjem.

Durs bo zahteval tudi darila
Onemogočanje davčne izterjave s prenosom premoženja na druge osebe naj bi tako na primer preprečili z razširitvijo kroga oseb, ki so porok za plačilo dolga. Če se lahko davek trenutno izterja le iz premoženja ožjih družinskih članov, bi ga bilo po novem mogoče izterjati tudi od vseh drugih oseb, ki so premoženje od dolžnika pridobili zastonj ali po nižji ceni od tržne.

Predlog predvideva tudi zvišanje kazni za davčne prekrške. Najnižja globa bi se tako dvignila z 200 na 250 evrov, kazni za hujše prekrške, ki so po trenutni ureditvi med 400 in 1200 evri, pa bi po novem lahko dosegle do 15.000 evrov.