Indeks S&P 500 je prejšnji mesec zdrsnil za 4,8 odstotka, kar je njegova največja mesečna izguba po marcu 2020. Več vzrokov je, zakaj so se delnice odmaknile od rekordnih vrednosti. Najbolj priročen se zdi, da je bil trg enostavno že previsoko in da je bil čas za popravek. A ne gre prezreti niti vztrajno visoke inflacije, vse bolj jastrebjega razmišljanja odgovornih v ameriški centralni banki ("tapering" oz. krčenje programa QE naj bi Fed najavil že novembra, naslednje leto pa bi že lahko videli dvig obrestne mere), naraščanje zahtevanih donosnosti ameriških obveznic, pa tudi krize na kitajskem nepremičninskem trgu, ki jo je sprožil do vratu zadolženi Evergrande.

V Nemčiji najvišja inflacija v zadnjih 30 letih
Evropske borze prav tako ne zmorejo več dosegati novih rekordov. Vseevropski indeks STOXX600 je od ponedeljka do petka izgubil 2,2 odstotka in se spustil najnižje v zadnjih dveh mesecih. Motnje v proizvodnji so vse pogostejše, pomanjkanje polprevodnikov hromi predvsem avtomobilsko industrijo. Opel in Volkswagen sta že najavila, da ustavljata proizvodnjo. Ozka grla še dodatno spodbujajo inflacijo, ki je v območju evra tako visoka kot že 13 let ne. Septembra je namreč indeks cen potrošnikov porasel za 3,4 odstotka. Avgusta je bila inflacija še 3,0-odstotna. Osnovna inflacija (brez upoštevanja cen energentov in hrane) je bila septembra 1,9-odstotna. V Nemčiji je inflacija pri 4,1 odstotka na 30-letnem rekordu. Ker se cene energentov vsaj do konca zime verjetno še ne bodo umirile, v prihodnjih mesecih ni pričakovati posebnega olajšanja.

Oktober pogosto zelo volatilen mesec
Oktober velja za zelo buren borzni mesec, volatilnost je v New Yorku za 36 odstotkov višja, kot je povprečje preostalih enajstih mesecev. Vlagatelji bodo v naslednjem tednu spet veliko pozornosti posvečali ameriškim obveznicam, predvsem razliki v donosnosti ("spread") med dveletno (trenutno 0,26 %) in desetletno obveznico (1,46 %). Ta razlika zdaj znaša približno 120 bazičnih točk. Kadar je razlika med 0 in 150 bazičnimi točkami, je to za delniške trge spodbudno, saj je imel indeks S&P 500 v takšnih razmerah povprečno 11-odstotno letno donosnost. Kadar pa spread preseže 150 bazičnih točk, delnice niso bile več tako privlačne, saj je bila v preteklosti pri indeksu S&P 500 povprečna letna donosnost le še šestodstotna.

Še naprej pozabljeno zlato ...
V ZDA se je v petek začelo novo fiskalno leto, v četrtek zvečer, tik pred iztekom roka, pa je predsednik Biden pričakovano podpisal zakon, ki omogoča začasno nadaljevanje financiranja zvezne vlade do 3. decembra letos. ZDA so namreč dosegle zgornjo mejo zadolževanja. V preteklosti je v takšnih okoliščinah zlato pridobivalo, tokrat pa ni bilo odziva. Še eno razočaranje, saj plemenite kovine ne reagirajo niti na vse višjo inflacijo. Analitiki pravijo, da je za anemičnost kupcev kriv močnejši dolar, višje donosnosti obveznic (na začetku tedna je pri desetletni obveznici presegla 1,50 odstotka), pa tudi samo makroekonomsko okolje, ki ob okrevanju gospodarstva centralne banke počasi sili v zaostrovanje denarne politike. In navsezadnje: nihče res ne verjame, da kongres na koncu ne bi zvišal zgornje meje zadolževanja oziroma da bi bila administracija dlje časa brez denarja.

... in spet prebujene kriptovalute
Vse do četrtka ni kazalo, da bi se lahko kriptovalute prebudile. Bitcoin je nihal okrog vrednosti 43.500 dolarjev, v petek pa je sledila kar desetodstotna rast (tudi nad 48 tisoč dolarjev), kar je celotno vrednost kriptotržišča hitro zvišalo za 170 milijard dolarjev. Ključno je bilo sporočilo predsednika Feda Jeroma Powella, ki je zagotovil, da v načrtih ni kakšne prepovedi uporabe kriptovalut, kot se to dogaja na Kitajskem. Mladi kongresnik Madison Cawthor je šel še korak dlje, tvitnil je: "Zakaj ne bi kriptovalute uporabili kot novi zlati standard?" No, trenutno se to zdi popolnoma nerealno, je pa bitcoin s svojo omejeno ponudbo (na 21 milijonov kovancev) postal zatočišče v okolju neprestanega tiskanja denarja in inflacije.

Vse manjša ponudba etra
V koraku z bitcoinom se še naprej giba eter (povprečna korelacija v zadnjih 30 dneh je bila pri 0,89), ki je v soboto skoraj dosegel 3.500 dolarjev. Eter je z avgustovsko londonsko vejitvijo "London hard fork" postal še bolj zaželen, vse več vlagateljev se odloča, da "zaklene" svoje etre v novo omrežje ethereum 2.0, (ki bo temeljil na dokazilu o deležu in ne na dokazilu o delu "proof of work"), kar prinaša lepe obresti. Do zdaj je bilo na ta način v novo omrežje ethereum 2.0 deponiranih že skoraj osem milijonov etrov, kar seveda pomeni toliko manjšo ponudbo.