Zaradi neprilagojene hitrosti je letos največ ljudi umrlo na cestah zunaj naselij (10 na regionalnih cestah, dva na glavnih cestah), štirje so umrli na avtocestah, trije na cestah v naseljih, en človek je umrl na hitri cesti. Največ umrlih je med vozniki osebnih vozil (7), umrlo je še pet potnikov v osebnih vozilih, štirje vozniki motornih koles, dva voznika tovornih vozil. V prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, sta umrla tudi dva pešca, kaže policijska statistika.

V letu 2017 je zaradi neprimerne hitrosti na slovenskih cestah umrlo 46 ljudi, 284 se jih je hudo telesno poškodovalo. Velika večina prometnih nesreč zaradi hitrosti se je zgodila na lokalnih cestah v naselju (47 %). Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z drugimi vzroki prometnih nesreč - nepravilna smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednost.

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo povzročitelji med 25. in 34. letom starosti.

Na območju 30 vozil več kot 100 km/h
Ko je agencija za varnost prometa v marcu letos opravljala skrite meritve hitrosti, so na območju 30 izmerili najvišjo hitrost kar 113 kilometrov na uro, na regionalni cesti z omejitvijo 60 km/h pa so s prikazovalnikom hitrosti izmerili vrtoglavih 178 km/h.

Poleti več prometnih nesreč
Vozniki hitreje vozijo predvsem v lepem vremenu, saj zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti. Poletje je tudi čas dopustov, takrat je navadno tudi promet gostejši, zato se lahko nesreče zgodijo hitreje. Policisti zato voznike pozivajo, naj se na pot odpravijo spočiti, pravočasno in naj bodo v prometu strpni.

Od 6. do 12. avgusta bodo policisti na vseh cestah preverjali spoštovanje omejitev hitrosti, saj poudarjajo, da bi s spoštovanjem omejitev in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti lahko obvarovali marsikatero življenje. Stopnja poškodb se namreč povečuje sorazmerno s hitrostjo.

Vir: Agencija za varnost prometa