Po uradnih podatkih je država med letoma 2018 in 2022 izvedla 29.865 izročitev na Hrvaško po neformalnem postopku, 16.000 izgonov se je zgodilo samo v letih 2018 in 2019, je na današnji protestni izjavi na Trgu republike v Ljubljani opozorila članica iniciative Saša Hajzler. Prakso sistematičnega zavračanja prosilcev za azil in izvajanje izgonov so policisti začeli v času, ko je Tatjana Bobnar zasedala najvišje položaje v policiji, je povedala.

Zato v civilni iniciativi menijo, da je Tatjana Bobnar z usmerjanjem policijskih postopkov na način, ki ni sledil zakonskim pooblastilom, neposredno soodgovorna za ustvarjanje smrtonosnih razmer na balkanski migracijski poti. Množične izgone sta namreč kot sistemsko kršitev načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona in onemogočanja dostopa do mednarodne zaščite prepoznala tako vrhovno sodišče kot resolucija evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji, je ob tem poudarila Saša Hajzler.

Slovenija za vodenje notranjega ministrstva potrebuje človeka, ki bo policijo pripeljal nazaj v skupnost in ki bo zmožen reševati konflikte, je dodala. Od bodočega notranjega ministra pričakujejo tudi spopadanje s hudimi kršitvami temeljnih pravic migrantov in izvedbo ustreznih preiskav uradnih postopkov. Glede napovedi stranke Gibanje Svoboda, da bodo odstranili žico na meji, upajo, da to ni le populistična gesta, saj kandidatura Tatjane Bobnar za notranjo ministrico lahko pomeni nadaljevanje politik, ki jih je začela pred leti.

Pričakujejo opravičilo

Od Tatjane Bobnar, če bo postala ministrica, pričakujejo vsaj jasno opravičilo, priznanje posledic njenih dejanj in jasno strategijo, kako popraviti krivice za nazaj in narediti politiko za naprej, ki naj temelji na humanosti, človekovih pravicah in skladnosti s slovenskimi zakoni, je dejal član iniciative Miha Turk.

Bobnar: Za krepitev pravne države in človekovih pravic

Bobnar je v odzivu dejala, da protestno izjavo razume kot glas demokratične družbe, ki si prizadeva za spremembe na bolje, za kar si je vedno prizadevala sama in si bo to tudi v nadalje. "Preteklost nam pomaga razumeti sedanjost, kot seveda tudi obratno, in je istočasno v pomoč pri načrtovanju prihodnosti," je zapisala. O tem namerava kot kandidatka za notranjo ministrico spregovoriti na predstavitvi pred pristojnim delovnim telesom DZ-a.

V kolikor bo za ministrico imenovana, bo izhodišče in cilj njenega dela, ob sodelovanju z vsemi drugimi pristojnimi državnimi organi, inštitucijami ter civilno družbo, torej tudi z nevladnimi organizacijami - absolutna krepitev pravne države, vladavine prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je sporočila Bobnarjeva. Ena od človekovih pravic je tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - "za vse, brez nestrpnosti in razlikovanja" - je dodala. Policijo razume kot institucijo, ki mora biti od ljudi in za ljudi, "njeno mesto je v skupnosti".

GS: Zagotovili bomo varnejše migracijske poti

Iz Gibanja Svoboda (GS) pa so sporočili, da so seznanjeni s pomisleki civilne iniciative, ki so predsedniku stranke Robertu Golobu danes predali tudi Črno knjigo nezakonitih vračanj. Kot so zapisali, so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo prosilcem za azil zagotovili varnejše migracijske poti ter hitre in učinkovite azilne postopke, ki bodo spoštovali temeljne človekove pravice in svoboščine. "Pogoje za mednarodno zaščito bomo olajšali ter mednarodno zaščito omogočili vsem, ki so do nje upravičeni v skladu z mednarodnim pravom. Omogočili bomo sistematično integracijo v slovensko družbo," so še dodali.

Pod protestno izjavo sta se podpisali še dve slovenski civilnodružbeni organizaciji, mreža Border Violence Monitoring, Delavska Svetovalnica in Društvo Humanitas ter tuje organizacije Are You Syrious?, Centar za mirovne studije, Alarm Phone Austria, Zagreb Solidarity City in Transbalkan Solidarity.