V Bruslju pa je predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo zatrdil, da bi se morala Hrvaška vzdržati enostranskih dejanj, predstavnica komisarja za zunanje odnose pa je opozorila, da bo ta poteza ena od tem pri obravnavi hrvaške prošnje za vstop v EU.

Rop: Odzivi na splošno negativni
"Odločitev ni v duhu evropskega načina sprejemanja odločitev. Takšno stališče je izrazil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, s katerim sem o tem imel kratek pogovor," je dejal premier Anton Rop. Dodal je, da je ozračje ob hrvaški potezi v Rimu na splošno negativno. "Naša skupna želja je najti evropsko rešitev iz nastale situacije, ki je potencialno konfliktna. To bomo skušali preprečiti in v naslednjem letu najti rešitev, ki bo v skupnem interesu vseh," je napovedal premier.

Premier Rop se je sestal tudi z italijanskim kolegom Silviem Berlusconijem. Oba sta bila zaradi ukrepa Hrvaške zelo zaskrbljena in sta se dogovoria, da bosta zunanja ministra Slovenije in Italije prihodnji teden oblikovala skupno stališče do problema.

Rupel: Slovenija odklanja enostransko politiko
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se mudi v Rimu, je v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da je nezadovoljstvo Slovenije zaradi hrvaške razglasitve zaščitnega ekološkega in ribolovnega območja na Jadranu veliko.

"Med državami se je namreč treba najprej pogovarjati in dogovoriti, šele nato pa ukrepati," je zatrdil minister Rupel v pogovoru za TV Slovenija. Poudaril je, da Slovenija odklanja, pa tudi obžaluje enostransko politiko, ki izhaja iz odločitve sabora. Stališče Slovenije je usklajeno s stališči EU-ja, Italije in drugih sredozemskih držav. Naša politika je utemeljena na evropski politiki, ki upošteva večstransko dogovarjanje. Ta smer vodi na konferenco v Benetkah, trdi Rupel.

Hrvaško politiko do razglasitve zaščitnega ribolovno-ekološkega pasu imamo za napačno, je dejal minister Dimitrij Rupel. Tudi zato ker se je po njegovih besedah treba po mednarodnem pravu vzdržati takšnih dejanj, dokler sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško še ni dosežen. "Še posebej pa takšnih dejanj, ki bi utegnila prejudicirati mejno črto," je zatrdil Rupel.

Imamo eno leto manevrskega časa, zdaj pa se s Hrvaško nima smisla veliko pogovarjati, ker so njihove odločitve pogojene z volitvami, trdi minister in dodaja, da je predlog Slovenije skupno upravljanje z Jadranom.

Pahor za preudaren odziv
"Slovenija se bo po diplomatski poti, v skladu z mednarodnim pravom in na preudaren način odzvala na potezo sosednje države." To je dejal predsednik DZ-ja Borut Pahor in izrazil nezadovoljstvo zaradi enostranske odločitve hrvaškega sabora o razglasitvi zaščitnega območja. Seveda je imela Hrvaška pravico do te poteze, vendar to svojo pravico uveljavlja tako, da posega tudi v naše pravice.

"Ta enostranski korak vpliva na morebitno prejudiciranje meje na morju, gre pa tudi za vprašanje morebitnega oviranja naše pravice do prostega izhoda na odprto morje," je poudaril Pahor.

Hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani je posredovalo noto, v kateri med drugim meni, da je hrvaška odločitev v nasprotju z njeno mednarodnopravno obveznostjo vzdržati se vseh dejavnosti. Te onemogočajo dokončno uveljavitev sporazumne rešitve meje na morju med državama. Kot navaja MZZ, je Hrvaška s takšno odločitvijo prejudicirala dokončno uveljavitev meje na morju med državama in posegla tudi na območje, na katerem ima Slovenija suverene pravice.

MZZ je v sporočilu za javnost še spomnil, da so predstavniki Evropske komisije, Slovenije in Italije hrvaške predstavnike večkrat opozorili, da je z razglasitvijo kakršnega koli območja v Jadranskem morju smotrno počakati do beneške konference in da naj se Hrvaška dotlej vzdrži vseh enostranskih aktov kljub pravicam, ki jih ima kot obalna država po mednarodnem pravu.

Bruselj: Zagreb bi se moral vzdržati enostranskih dejanj
V Bruslju so po hrvaški odločitvi poudarili, da ima Zagreb sicer pravico vzpostaviti zaščitno območje, a bi se moral vzdržati enostranskih dejanj. "Čeprav je to vprašanje ločeno od hrvaške želje po članstvu v Evropski uniji, mora Zagreb upoštevati, da se Unija zavzema za sodelovanje in dialog med članicami in kandidatkami," je poudaril tiskovni predstavnik komisarja za kmetijstvo Gregor Kreuzhuber.

Agencija Reuters, ki je objavila Kreuzhuberjevo izjavo, je ob tem izrazila mnenje, da si je Hrvaška s to potezo verjetno upočasnila svojo pot v Evropsko unijo.

Tiskovna predstavnica komisarja za zunanje odnose Emma Udwin je zatrdila, da Evropska komisija obžaluje odločitev Hrvaške, saj bi bilo bolje, da se v Zagrebu ne bi odločili za enostransko ukrepanje, temveč bi se posvetovali s sosednjimi državami, tudi Slovenijo. Ob tem je povedala, bo to vprašanje ena od številnih tem pri obravnavi hrvaške prošnje za vstop v EU. "Regionalno sodelovanje je nesporno pomembno," je zatrdila.

Odzivi slovenskih parlamentarnih strank
Predsednik DeSUS-a Anton Rous je izrazil zaskrbljenost zaradi odločitve hrvaškega sabora. "Zaskrbljen sem, da je v petek v hrvaškem saboru duh Neodvisne države Hrvaške ponovno eskaliral," je poudaril Rous v pismu, ki ga je poslal predsedniku Drnovšku, premierju Ropu, predsedniku DZ-ja Pahorju in zunanjemu ministru Ruplu. "Metode izsiljevalskega uveljavljanja sicer suverenih pravic ob neupoštevanju pravic drugih so v tem evropskem prostoru terjale že milijone življenj. V tem času pa vodijo k dezintegracijskim tokovom v Evropi in so v očitnem nasprotju z združevalnimi težnjami v Evropi," je še zatrdil Rous.

Janez Podobnik iz SLS-a po poročanju Radia Slovenija pravi, da je odločitev hrvaškega sabora napačna, da v tem trenutku niso znane vse posledice in da mora Slovenija odgovoriti z jezikom Evropske unije - povedati mora, da je odločitev nesprejemljiva.

Vodja poslanske skupine LDS-a Tone Anderlič je dejal, da se je očitno zgodilo to, kar so nekateri napovedovali, v njegovi stranki pa so upali, da do tega ne bo prišlo. "Slovenija mora stanje preučiti, svoje mnenje pa mora povedati v umirjeni reakciji. Računam, da bo stališče do tega vprašanja v ponedeljek zelo jasno," je dejal.

Miran Potrč iz ZLSD-ja je dejal, da je stranka zadovoljna, da je stališče Slovenije enako stališču EU-ja in da bomo lahko skupaj zagotovili sporazumne rešitve, ne pa enostranske, kakršna je bila sprejeta v saboru.

Predsednik SDS-a Janez Janša je dejal, da obžalujejo enostranski ukrep, ki ga je sprejela hrvaška neokomunistična oblast. Med drugim je dejal, da Slovenija nima druge izbire, kot da tudi sama zavaruje lastne nacionalne interese in določi suverenost nad našim delom Jadranskega morja. Ob tem je napovedal, da bo SDS v nekaj dneh vložila ustrezno zakonsko pobudo.

Predsednik NSi-ja Andrej Bajuk je poudaril, da je skrajni čas, da slovenska vlada nastopi in z vso odločnostjo brani nacionalne interese, v katere enostranska hrvaška odločitev močno posega.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je poudaril, da je njihova stranka takšno odločitev pričakovala. Ob tem je poudaril, da je SNS opozarjal, da bodo Hrvati naredili, kar bodo hoteli, ne da bi se menili za Evropo, še manj pa za Slovenijo.

Dominik S. Černjak iz SMS-a je dejal, da je za Slovenijo najprimerneje, da se vzdrži kakršnih koli pretiranih reakcij. Zavzel se je za premišljeno uporabo vseh sredstev, da Evropi in svetu jasno povemo, zakaj bo Slovenija že čez nekaj mesecev članica EU-ja, Hrvaška pa očitno še dolgo ne bo.