Državna sekretarka Anja Kopač Mrak z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer so zakon pripravili, je izpostavila, da zakon (ta je nadgradnja obstoječega iz leta 2011) teži predvsem k poostritvi nadzora in zaostrenim sankcijam, ki naj bi delovale edukativno. Miro Petek iz SDS-a, ki je pobudnik referenduma o zakonu, meni, da zakon sankcionira predvsem sosedsko in prijateljsko pomoč, po njegovem prepričanju predvsem na ruralnem področju, kjer "si ljudje tradicionalno pomagajo".

Kdo je (kje je) sosed?
Petka moti tudi nedoločnost termina "sosed", saj definicijo prepušča inšpektorju. Po besedah Mrak Kopačeve je sosedstvo zaradi razgibanosti države težko definirati po kilometrih. Hkrati je poudarila, da v času veljave zdajšnjega zakona s tem ni bilo težav.

Predlog zakona poleg večkrat omenjenih izjem, kot je kmetijska pomoč v času sezone (trgatev, spravilo drugega pridelka, gonja živine ipd.), omogoča izdajo računa s 100-odstotnim popustom (0 evrov) in prijavo delodajalca, ki bo moral delavca zaposliti za nedoločen čas ter plačati trimesečni prispevek, je še dejala sekretarka. Petek se je ob tem vprašal, v kakšnem vzdušju bo delal delavec, "prisilno" zaposlen za nedoločen čas, ki je prijavil delodajalca.

Pečarič: Kradejo sami sebi
V soočenju so sodelovali tudi drugi predstavniki parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Elena Pečarič iz Stranke enakih možnosti, ki zakon podpira, je dejala, da je izgovor, da v krizi delo na črno pomaga, neumen. "Državljanom je treba dati vedeti, da če kradejo, kradejo sebi, saj če ne bodo plačevali prispevkov, ne bo več javnih storitev, kot so zdravstvo, šola in sociala."

Hudobivnik: Tudi "advokati" delajo na črno
Štefan Hudobivnik iz Gibanja osveščeni prebivalci Slovenije glavno težavo zakona vidi v slabi določitvi dela na črno, predvsem ker ta po njegovem mnenju določa predvsem fizična dela, ne pa tudi intelektualnih del. "So te skupine imune proti delu na črno?" se je vprašal Hudobivnik.

Rožej: Usklajen zakon na referendumu
Vito Rožej iz Zaresa je opozoril na napačno mnenje, da je sosedske pomoči v mestih manj. "Ne hodimo drug k drugemu na trgatev, a si izmenjujemo npr. znanje jezika," je dejal in izpostavil, da je to eden redkih zakonov, ki "je usklajen s socialnimi partnerji, a je modno doživel zahtevo po referendumu".

Bogovič: Prevelik krog nadziranih
Za Franca Bogoviča iz SLS-a, kjer zakona ne podpirajo, je problematična širitev kroga nadziranih. Meni, da je nepotrebna, kot so nepotrebni višje kazni in strožji nadzor, rešitev pa vidi v spremembi dohodninske zakonodaje ter uvedbi pavšalnega davka za del samozaposlenih.

Čuš: Delo na črno je že zakonsko prepovedano
Vlada Čuša iz Zelenih Slovenije skrbi, da bo zakon kot po njegovem mnenju številni drugi zakoni "le vegetiral" in ne bo učinkovit. Ugotavlja, da "znanje inšpektorjev obleži v omarah", namesto da bi se ga izkoristilo in uporabilo v zakonu. Delo na črno preprečuje že zdajšnja zakonodaja, zato nadgradnja ni potrebna.
Jurišič: Paravojaške milice GZS-ja
Igor Jurišič iz SMS-a je skeptičen do "računa za 0 evrov", saj meni, da se lahko to možnost zlorabi. Moti ga tudi določilo zakona, po katerem bodo lahko nadzor izvajali tudi prostovoljni nadzorniki, ki jih določi GZS, kar označuje kot formiranje "paravojaških milic", ki bodo nadzorovale ljudi.

Majc: Ne uporabimo pridobljenega znanja
Miha Majc iz Stranke slovenskega naroda kot težavo prav tako izpostavlja izvajanje zakona in nadzor, saj meni "da nima smisla, ker če se nadzor ni vršil že prej, zakaj bi to naenkrat šlo vse v redu". Zakon po njegovem mnenju ne pomeni nič, če inšpekcija ne opravlja svojega dela. Skrbi ga omejitev sosedske pomoči, saj se po njegovem mnenju lahko zgodi, "če sosed zboli, ne boš mogel iti v njegov hlev krave pomolst".

Frangež: Odločimo se, ali hočemo urejeno ekonomijo
Matevž Frangež iz SD-ja je dejal, da je "čas, da se odločimo, ali želimo biti urejena ekonomija ali ne", glede računa za 0 evrov pa je pojasnil, da bo ta v evidenci obrtnika, in če bo takih računov preveč, bo jasno, da ne gre za sosedsko pomoč in se bo lahko takšno početje preprečilo.

Cink: Napad na sosedsko pomoč? Sprenevedanje
Borut Cink iz LDS-a je opozoril, da namen zakona ni "izvabljanje denarja" in polnjenje državne blagajne, ampak opozoriti, da je takšno početje nesprejemljivo. Glede dozdajšnjih glob je dejal, da je smešno, da je bil nekdo kaznovan s 150 evri kazni za gradnjo hiše na črno. Trditve, da gre za napad na sosedsko pomoč, označuje za sprenevedanje.