Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so cepiva v zadnjih petdesetih letih rešila najmanj 154 milijonov življenj, je poudarila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Dejala je, da so cepljenja temelj individualne in kolektivne zaščite ter da so v Sloveniji varna, učinkovita in številna brezplačna cepiva tako za otroke kot odrasle.

"V javnosti je cepljenje še vedno poznano kot zaščita pred otroškimi nalezljivimi boleznimi, a se tudi odrasli s cepljenjem lahko učinkovito zaščitijo proti okužbam," je dodala.

Ob tem je poudarila pomen cepljenja v nosečnosti, ki zaščiti tudi novorojenčka. Meni, da se je treba cepiti tudi za zaščito tistih, ki se ne morejo. "Cepimo se, ko smo zdravi, da bi ostali zdravi," je poudarila.

V Sloveniji zaradi cepljenja ni primerov otroške paralize, davice, rdečk, mumpsa in okužbe s HiB-om, je ocenila nacionalna koordinatorica cepljenja Marta Grgič Vitek. So pa lani zaznali največjo pojavnost oslovskega kašlja v zadnjih 60 letih. Razloge vidi v novem, manj učinkovitem cepivu, kratki imunosti po cepljenju in v ukrepih, sprejetih med covidom.

Cepljenje proti klopnemu meningocefalitisu za odrasle, rojene med letom 1970 in 1980

Letošnje novosti v nacionalnem programu cepljenja po njenih besedah prinašajo razširitev programov cepljenja otrok proti noricam in cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga bodo omogočili tudi odraslim, ki so se rodili med letoma 1970 in 1980, je pojasnila Grgič Vitek.

Pozitiven obrat vidi v precepljenosti proti gripi. Čeprav ima Slovenija med državami EU-ja najnižjo precepljenost proti gripi, se je letos lepilo 6000 ljudi več kot lani. Znatno se povečuje tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in gripi, kar nudi zaščito tudi novorojenčkom.

V sodelovanju z zdravstvenimi domovi in študenti medicine je NIJZ marca organiziral akcijo cepljenja proti HPV-ju Širi ljubezen, ne bolezen. Po podatkih NIJZ-ja se je v času akcije, ki je potekala marca, cepilo kar 135.000 več oseb kot lani v istem obdobju, je poudarila Grgič Vitek.

Kljub visoki precepljenosti še vedno obstajajo vrzeli v pokritosti s cepljenjem

Sanja Vuzem iz Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji pa je opozorila, da kljub visoki precepljenosti v evropski regiji še vedno opažajo vrzeli v pokritosti s cepljenjem. Tako je bilo v letu 2023 v evropski regiji zaznanih več kot 78.000 primerov oslovskega kašlja, največ po letu 1994, je izpostavila.

Kot je dejala, želijo v Evropi do leta 2030 omogočiti pravičen dostop do cepiv za vse, cepljenje skozi vse življenje in več sodelovanja med pristojnimi, je pojasnila. Po njenih besedah je nujno, da cepljenje ostane prednostna javnozdravstvena naloga.