Na osrednji proslavi je bil govornik predsednik države Borut Pahor, njegovemu nagovoru pa je sledil umetniški del slovesnosti z naslovom Slovenska vila ne potrebuje kril, da bi združila ljudi, ki jih je skoraj izgubila.

Na proslavi so sodelovali zastavonoše Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, policijski orkester in garda Slovenske vojske. Praporščaki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) se proslave niso udeležili, saj nasprotujejo temu, da so na slovesnost povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, ki "nosijo rdeče zvezde".

Pahor v govoru tudi o sodstvu
Pahor se je v svojem govoru dotaknil slovenskega spopada s krizo. "Imamo sicer otipljive znake, da Slovenija končno gospodarsko okreva. Vendar nas upravičeno grize cela vrsta dvomov, ali je to res in ali je to dovolj, da bi v prihodnost gledali z večjo mero upanja," je dejal.

Omenil je tudi sodstvo. "Slovenija se je poleg običajne vladne krize znašla v nekakšnem krču zaradi diametralno nasprotnih občutkov ljudi glede temeljnih človekovih pravic in krivic. Za popuščanje tega krča bi bilo velikega pomena, ko bi ustanove pravne države odločitve sprejemale v razumnih rokih in s prepričljivo razlago. To bi zelo okrepilo njihovo avtoriteto in splošno zaupanje ljudi vanje."

Pozval je h konsolidaciji političnega prostora in obljubil, da bo "pri teh naporih sodeloval po svojih najboljših močeh". Omenil je tudi simbole, ki bi nas morali po njegovem mnenju povezovati. "Začel bom umirjeno in spoštljivo razpravljanje o nekaterih delikatnih domovinskih oziroma domoljubnih zadevah, kot je na primer uporaba simbolov, ki zelo vznemirjajo ene ali druge - ali vse. Simboli nas morajo povezovati, ne ločevati."

Navezal se je tudi na besede Milana Kučana pred 23 leti. "Mislim, da imamo nocoj enake sanje, upanja in mestoma tudi strahove, kot smo jih imeli pred 23 leti. Toda imamo tudi 23 let izkušenj več. Slabe nas bodo opozorile pred ponavljanjem napak. Dobre nam bodo vlile pogum in samozavest. Postajamo država s tradicijo. Kljub številnim problemom smo na doseženo lahko ponosni. Prav je tudi, da smo kritični. Komu se zdi, da smo izgubili nekaj ugleda. Morda pa si takega nismo niti zaslužili. Nič ne pride čez noč, za vse je treba trdo garati. Tudi če se sliši pretirano, bom tvegal in rekel: zdaj se že slutijo novi horizonti naše države s slavno tradicijo."

Pravna država 23 let pozneje
Kje pa smo Slovenci glede pravne države 23 let pozneje? "Pravna država se začne pri ponotranjenju vrednot, torej pri vsakem izmed nas, potem pri funkcioniranju nadzornih mehanizmov, sodstvo pa je tisto zadnje, ki mora dati še svoj prispevek. Napačna je percepcija, da je sodstvo izključno odgovorno na tem področju - seveda je pomemben dejavnik, toda treba je spremeniti miselnost in percepcijo v celotni družbi," je po državni proslavi dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

SDS: Na proslavi ljudje, ki Slovenije ne spoštujejo
Iz SDS-so poslali sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da bodo na osrednji proslavi "ljudje, ki slovenske države ne spoštujejo". V stranki so zapisali: "Naše mesto ni med njimi, naše mesto je med ljudmi, ki so leta 1990 na plebiscitu s skoraj 90 odstotki izglasovali samostojno državo, med ljudmi, ki so se zanjo tudi borili in k s srcem na številnih proslavah povsod po Sloveniji danes in jutri praznujejo rojstvo naše države in njeno 23. obletnico. Iz tega razloga se bomo poslanke in poslanci SDS tako danes zvečer kot jutri tekom dneva udeležili kresovanj in prireditev ob praznovanju dneva državnosti po vsej državi."

Na njihovo potezo se je po slovesnosti odzval predsednik SLS-a Franc Bogovič, ki je poudaril, da je danes predvsem praznik državnosti Republike Slovenije, in dodal, da je sam na teh proslavah vedno s ponosom in veseljem. "Kaj se odločajo drugi, je njihova stvar, mislim pa, da bi bilo prav, da bi nas prazniki povezali," je dejal in dodal, da sicer razume, da so nekateri v situaciji, ko težko praznujejo.

Podpredsednica DZ-ja: Nismo odrasli kot nacija
DZ je dan državnosti zaznamoval s slavnostno sejo, ki se je začela ob 20. uri. Slavnostna govornica je podpredsednica DZ-ja Polonca Komar (DL), seje pa se udeležuje tudi Pahor.

V svojem govoru je bila tudi kritična do dosedanjega razvoja države. "Še pred nekaj leti se je zdelo, da smo dosegli vse, kar je bilo doseči mogoče, a kratkotrajen uspeh nas je nekoliko uspaval. Danes se izkazuje, da nismo vedno delali najbolje," je dejala Komarjeva. Nadaljevala je: "Slovenci smo se res zgodili kot narod, žal pa nismo odrasli kot nacija."

Kritična pa je bila tudi do ljudi, ki se ne udeležujejo volitev, medijev, politikov, sodnikov, intelektualcev. "Tisti državljani, ki ne gredo na volitve in torej ne izkoristijo svoje ustavne pravice, ne opravijo svoje dolžnosti in težko govorimo o njihovi odgovorni državljanski drži; tisti, ki se pridružijo civilni družbi in vstajnikom zgolj zato, da zrušijo vlado, ali zato, da pridejo v parlament, niso državotvorni; tisti mediji, ki ne poročajo o vsebini, temveč skrbijo le za svojo naklado oziroma gledanost in prodajajo bombastične zgodbe, ne delujejo odgovorno; tisti poslanci in politiki, ki ne delujejo v dobro ljudi, temveč v dobro stranke ali pa za lastne interese, niso državotvorni; pa neuspešni menedžerji ter sodniki, če sodijo po liniji najmanjšega odpora; in intelektualci, pa akademiki, ki molčijo – vsak, prav vsak nosi svoj del odgovornosti za stanje v naši družbi," je še dejala Polonca Komar.

"Malodušje med svojci žrtev vojne leta 1991"
Pahor je v predsedniški palači že sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V njihovem imenu je spregovoril Jože Romšak, ki je priznal, da so bila njihova pričakovanja "nekoliko večja, še zlasti ob ugotovitvi, da so nekatere žrtve agresije na Slovenijo leta 1991 vse bolj potisnjene na socialni rob in nemalokrat prosijo za pomoč".

Med tistimi, ki so upravičeno pričakovali boljše življenje namesto vrsto let zamrznjenih socialnih transferjev in zmanjševanja že priznanih pravic, se porajata malodušje in nezadovoljstvo, je še dejal Romšak.

Cerkev daruje maše za domovino
V praznovanje se je z mašami za domovino vključila tudi Katoliška cerkev v Sloveniji. Administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je mašo daroval v ljubljanski stolnici, tudi tega dogodka pa se je udeležil Pahor.

Praznik je bil zaznamovan z več dogodki po vsej državi. Minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Roman Jakič je tako z delegacijo položil venec k spomeniku Pomnik padlim v vojni za Slovenijo '91 na ljubljanskih Žalah, slavnostne dogodke pa so izvedli tudi v Semiču, Brežicah, Beltincih, Celju in drugod.

Bratušek: Naredimo Slovenijo pravično in pravno
V poslanici ob dnevu državnosti je predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek zapisala, da "v težkih časih ni veliko razlogov za slavje. In ja, danes so težki časi: ni dela za vse, mladi ljudje odhajajo po znanje v tujino; doma pa je pogosto več prepira in celo prezira kot pa poštenega sodelovanja."

Zapisala je, da velja Slovenijo "delati boljšo za vse naše ljudi. Odprtega duha in dostopno, spodbudno in razvito, napredno in trdno. Pravično in pravno."

Dan državnosti je sicer v sredo, 25. junija. Tega dne leta 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, temeljni pravni akt osamosvojitve.

Slavnostna seja Državnega zbora

Osrednja državna slovesnost ob dnevu državnosti