Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Potem ko je v ponedeljek Center za varovanje in zaščito (CVZ) znova ukinil fizično varovanje okrožni državni tožilki Mateji Gončin in preostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan, je pred novinarje stopila generalna državna tožilka Katarina Bergant. Dejala je, da je Gončin upravičeno opozorila na nepravilnosti delovanja CVZ-ja, zaradi česar je bil odrejen tudi nadzor, ki je pokazal na nepravilnosti pri ravnanju omenjenega centra. "Vendar pa bi rada posebej poudarila, da je odprava teh nepravilnosti v izključni pristojnosti policije. Policija in tožilstvo sta namreč neodvisna organa in v tem delu tožilstvo ni nadzorni ali nadrejen organ policiji," je dejala Bergant.

Dodala je, da tako na vrhovnem kot na specializiranem državnem tožilstvu vztrajajo, da javno razčiščevanje nesoglasij in razkrivanje podatkov o načinih varovanja državnih tožilcev lahko predstavlja povečano varnostno tveganje. Gre namreč za podatke, ki so z razlogom označeni z določenimi stopnjami tajnosti, ki so namenjene zagotavljanju varnosti državnih tožilcev.

Bergant je pojasnila, da se je o spremembi režima varovanja pogovorila tudi z vodjo specializiranega državnega tožilstva in z vsemi štirimi državnimi tožilci. "Razen tožilke Gončin so mi vsi pojasnili, da na način njihovega varovanja nimajo pripomb in da so z delovanjem ter pojasnili policije zadovoljni, kar pa je najpomembnejše, da se počutijo varne." Pri čemer si bo tako kot do zdaj, skupaj z vodjo specializiranega državnega tožilstva prizadevala, da bi se varno počutila tudi tožilka, "ki je pomemben del naše organizacije in dela v zahtevnem primeru v interesu države".

"Nimamo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti in odločitvah policije"

Bergant je ob tem poudarila, da so odločitve o stopnji ogroženosti, uvedbi, spremembi in ukinitvi varovanja ter za nabor varnostnih ukrepov izključno v pristojnosti policije. "Ta namreč razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami kot s strokovnim znanjem, ki je potrebno za tovrstno odločitev. (...) Po vseh pojasnilih, ki smo jih na državnem tožilstvu od policije prejeli v preteklosti, pa tudi po obsežnem in detajliranem pojasnilu konec letošnjega januarja, moram reči, da tako predstojniki na vrhovnem državnem tožilstvu kot na specializiranem državnem tožilstvu za zdaj nimamo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti ocene in odločitev, ki jih je sprejela policija," je zatrdila Bergant. Poudarila je, da se ji zdi sodelovanje tožilstva in policije zelo pomembno, trenutno sodelovanje je ocenila kot dobro, komunikacija tožilstva in policije pa se je po njenih besedah tudi izboljšala.

Tožilstvo tudi samo uvedlo preiskavo

Je pa tudi tožilstvo po uradni dolžnosti samo uvedlo preiskavo, s katero preverja, ali in v kakšnem obsegu je bilo v zvezi z nepravilnostmi in očitki, ki jih je javno izpostavila Gončin, morda storjeno katero od kaznivih dejanj in če ja, kdo ga je storil, je izpostavila Bergant.

Postopek še ni zaključen, zato ga Bergant še ne more komentirati. Pričakuje pa, da bo zaključen v kratkem in "ko bo v tej zadevi sprejeta državnotožilska odločitev, bo javnost o teh ugotovitvah tudi ustrezno obveščena," je napovedala.

S policijo, ministrstvom za pravosodje in v nedavno ustanovljeni medresorski delovni skupini pa bodo aktivno sodelovali tudi v smeri sistemskih izboljšav pri ocenjevanju varnosti ali ogroženosti državnih tožilcev, je napovedala. Bergant je pozdravila tudi predlog uredbe, ki ga je danes objavilo notranje ministrstvo.

Notranje ministrstvo je pripravilo novo uredbo o varovanju ogroženih javnih oseb

Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da so objavili predlog uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb. Predlog naj bi vključeval celovit okvir za zaščito ogroženih uradnih oseb in njihovih bližnjih, opredeljuje pogoje za varovanje, določanje stopnje ogroženosti in ukrepe za zaščito. Kot je opredeljeno v uredbi, je "uradna oseba" lahko poslanec državnega zbora, član državnega sveta, član lokalnega ali pokrajinskega predstavniškega telesa, sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, državni tožilec ali državni odvetnik.

Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo predlog uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb. Uredba določa pogoje varovanja, stopnje ogroženosti, ukrepe za zaščito in dolžnosti ogroženih oseb. Predvideva tudi psihološko pomoč za varovane osebe. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo predlog uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb. Uredba določa pogoje varovanja, stopnje ogroženosti, ukrepe za zaščito in dolžnosti ogroženih oseb. Predvideva tudi psihološko pomoč za varovane osebe. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Obenem uredba določa tudi dolžnosti ogroženih oseb, njihovih nadrejenih in policije, ki varovanje načrtuje, izvaja in nadzira. "Predlog uredbe določa, da se varovanje uvaja, kadar je ogroženost povezana z opravljanjem uradnih nalog, vključuje pa preventivne, operativne, tehnične in fizične ukrepe. Določene so štiri stopnje ogroženosti, od katerih je odvisen obseg ukrepov varovanja, pa tudi obveznost samozaščitnega vedenja ogroženih oseb in postopke za prenehanje varovanja," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Kot dodajajo, naj bi bile glede na vsebino predloga varovane osebe upravičene tudi do psihološke pomoči.

Da se z varovanjem ogroženih državnih tožilcev in sodnikov oz. urejanjem tega ukvarja medresorska delovna skupina, so v sredo navedli na vrhovnem sodišču ob začetku novega sodnega leta, temu je pritrdila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Katič je ob tem dodala, da se je na zadnjem sestanku na ministrstvu za notranje zadeve, na katerem so ob predstavnikih obeh ministrstev sodelovali še predstavniki sodstva in policije, notranje ministrstvo zavezalo, da čim prej pripravi spremembe uredbe o varovanju. "Upam, da nas bodo, preden bodo to izdali, tudi povabili, da pogledamo, morebiti podamo še kakršne koli pripombe," je dejala v sredo. Javna obravnava predloga uredbe bo po navedbah notranjega ministrstva potekala 30 dni, možnost za podajo pripomb je do 16. marca.

Sorodna novica Mateja Gončin in drugi tožilci, povezani z zadevami Kavaškega klana, ostali brez varovanja

CVZ je tožilki Gončin znova ukinil fizično varovanje

Na začetku tedna je znova odmevalo vprašanje varovanja ogroženih državnih tožilcev in sodnikov. Center za varovanje in zaščito (CVZ) je namreč okrožni državni tožilki Mateji Gončin in preostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan vnovič ukinil fizično varovanje. Gončin meni, da je to povračilni ukrep vodstva policije, ker je pretekli petek podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo CVZ-ja zaradi nepravilnosti pri njenem varovanju.

Gončin je v oddaji Tarča decembra lani javno razkrila nepravilnosti pri delu Centra za varovanje in zaščito. Policijo je obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Opozorila je tudi na nepravilnosti pri varovanju drugih varovanih oseb in odtekanje informacij.

Policija zagotavlja, da še naprej varuje ogrožene državne tožilce in sodnike.

Nova uredba o varovanju uradnih oseb