Nova Gorica je ostala povezana s svojo italijansko sosedo Gorico, je dejal Mirko Brulc, po padcu schengenske meje pa je lepši predvsem občutek prehajanja meje. Kljub temu meja prej ni mogla presekati povezanosti med obema Goricama, saj je bila volja ljudi močnejša.

Ali je Nova Gorica povezana z italijansko Gorico? Na kakšen način?
Nova Gorica je povezana z Gorico na italijanski strani, in to v več pogledih. Najprej čisto fizično, saj ločnice med mestoma pravzaprav ni in sta iz ptičje perspektive obe mesti kot eno mesto. Nadalje povezanost zaznamuje prisotnost Slovencev na obeh straneh meje, na italijanski strani močne slovenske manjšine. Nadalje obstaja med mestoma močno čezmejno sodelovanje, in to ne samo na ravni politike, ampak tudi na ravni civilne družbe, gospodarstva in drugih institucij.

Kako je ta povezanost delovala pred padcem schengna?
Ta povezanost je praktično delovala enako pred padcem schengenske meje kot zdaj. Meja je namreč ni zmogla presekati, volja ljudi je močnejša. Res pa je, da je bila v času, ko je bila v italijanski Gorici na oblasti leva sredina, ta povezanost še močnejša in bolj pristna, če govorimo o politični ravni sodelovanja.

Ali sta po padcu schengna Gorici bolj povezani?
Po padcu schengenske meje je predvsem občutek prehajanja meje lepši. Pravzaprav, če nisi domačin, skorajda ne veš, da si prešel mejo. Fizične ovire, ki jih je prej predstavljala meja, so neprijetne in sporočajo delitev, razdvojevanje, ta prostor pa te delitve pred drugo svetovno vojno ni poznal. Sicer pa, kot sem že povedal, je bila tudi pred padcem meje povezanost ljudi z obeh strani meje kljub meji velika.

Kako vidite razvoj mesta v prihodnosti?
Mesto ima pred seboj dve izjemno pomembno nalogi. Najprej je to prevzem vloge prihodnjega regijskega središča in drugič razvoj mesta v močno univerzitetno središče, kar je Novi Gorici z Univerzo in s številnimi fakultetami, ki delujejo na našem območju že omogočeno. Nadejamo se, da bo tudi v čezmejnih odnosih, s prevzemom funkcije regijskega središča, njen vpliv še večji. Predvsem hočemo ustvariti družbo znanja. V ta namen smo že ustanovili Primorski tehnološki park, pri nas delujejo številna podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Za prebivalce pripravljamo ugodne razmere, zato gradimo nova stanovanja in urejamo mesto. Če nas zdaj obiščete, boste v mestu videli številna gradbišča, kar pomeni, da se mesto razvija. Prepričan sem, da gre Nova Gorica v pravo smer.

Ali menite, da je Nova Gorica upravno, gospodarsko in kulturno središče severne Primorske in da je s tem zamenjala vlogo Gorice pred vojno?
Nova Gorica je nedvomno prevzela vlogo Gorice, ki jo je ta imela pred vojno in preden je bila s pariško mirovno pogodbo odvzeta slovenskemu delu. Sloves novega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča je Nova Gorica pravzaprav z vsem razvojem in svojo vlogo že upravičila oziroma to vedno znova dokazuje.

Kakšna je po vašem mmenju vloga Nove Gorice v Sloveniji? Se vam zdi, da je Nova Gorica na kakršen koli način zapostavljena?
Nova Gorica je v Sloveniji nedvomno zapostavljena. To zapostavljenost velikokrat čutimo v odnosu države do našega mesta. Predvsem imamo občutek, da nas ima preostala Slovenija za najbogatejše, zlasti to povezujejo z zahodno mejo in družbo HIT in potemtakem iz tega nekako sledijo odločitve, da posebne pomoči tu ne potrebujemo. Poleg tega Ljubljana zagovarja os Koper–Ljubljana– Maribor, kot da drugih predelov Slovenije sploh ne bi bilo. To se vidi npr. že pri izjemno dolgotrajnem urejanju hitrih cestnih povezav. Kot prihodnje regijsko središče se bomo borili za razvoj celotnega zahodnega predela Slovenije, saj je tu veliko hribovitega območje, ki potrebuje še veliko finančnih spodbud.

A. M.