Svet za odziv na sovražni govor se je četrtič javno odzval, tokrat pa izpostavlja deset prijav. Prvi odziv se nanaša na zapis murskosoboškega škofa Petra Štumpfa z naslovom "Lažje je biti prekmurski Slovenec na Madžarskem kot pa v skrajno islamistični Sloveniji", ki je bil 29. oktobra 2015 objavljen na spletni strani škofije Murska Sobota. Svet sicer ni zaznal sovražnega govora, ki bi pozival k mobilizaciji proti beguncem in begunkam, a so v besedilu "vsekakor prisotni elementi ksenofobije in skrajno neprimernega govora do pripadnic in pripadnikov islamske vere".

Pozornost je svet namenil tudi prispevku Antona Arka "Ma sit sem že tega referenduma za družino", objavljenem decembra 2015 v glasilu šentpetrske župnije v Ljubljani Šentpetrski zvon, v katerem avtor homoseksualnost prikaže kot grožnjo otrokom. Arko s svojim prispevkom "širi predsodke in stereotipe o LGBT-skupnosti, ki vodijo v nadaljnjo diskriminacijo njenih pripadnikov in pripadnic," so še zapisali v svetu.

Rasizem in stereotipizacija
Svet je obravnaval tudi prijavi glede zapisov Emila Milana Pintarja in Žige Turka s 14. in 15. novembra. Pintar je svoj zapis "Nova kriza slovenske identitete?" objavil na svojem blogu, Turk pa zapis "Zapomnite si Pariz!" na portalu siol.net. Pintar "migrante, migrantke in osebe z migrantskim ozadjem na več mestih posplošeno prikazuje kot neizobražene, nekvalificirane, kriminalce, nasilneže in teroriste". Kot so še zapisali v svetu, "avtor v tekstu rasnega sovraštva, ksenofobije ali drugih oblik sovraštva do manjšin, migrantk, migrantov in oseb z migrantskim ozadjem nikjer neposredno ne spodbuja, so pa lahko sovraštvo, izključevanje in diskriminacija beguncev posredne posledice reproduciranja diskurzov moralne panike, predsodkov in stereotipov".

V besedilu nekdanjega ministra za izobraževanje Žige Turka pa je "že na začetku nakopičenih nekaj grobih rasizmov". Avtorjevo razmišljanje je "polno negativnih stereotipov o arabskem svetu, muslimanski veri in kulturi, obenem pa poveličevanja kulture zahodne civilizacije kot nosilke svobode in človekovih pravic".

Svet za odziv na sovražni govor je 4. in 5. decembra lani prejel dve ločeni pritožbi na izjavo pisateljice Svetlane Makarovič na knjižnem sejmu dne 25. novembra 2015, ko je pisateljica med drugim rekla: "Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas." Kot navajajo pritožniki, so bile besede namenjene duhovniku Branku Cestniku, poslancu Jožefu Horvatu in vodji koalicije Za otroke gre Alešu Primcu. "Ugotavljamo, da je izjava Svetlane Makarovič neprimeren in nesprejemljiv poskus diskvalifikacije nasprotnikov novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)." Izjava, da bi bilo bolje, da nekaterih ljudi ne bi bilo, pomeni tudi "nevarno uveljavljanje prakse javnega razsojanja o tem, kdo ima pravico živeti in delovati v družbi".

Svet je je obravnaval tudi neonacistične grafite na malem športnem igrišču v soseski BS3 Ljubljani in pozval k njihovemu prekritju.

Rasizem pod krinko obsodbe seksizma
Ob odzivih na novoletne spolne napade na ženske v Kölnu je svet poudaril, da obsoja vsakršne napade, sovražni govor in nasilje nad ženskami. Ob tem pa dodaja, da so obsodb vredni tudi "odzivi, ki so napade izkoristili za ksenofobno in rasistično pozivanje k preganjanju vseh priseljenk, priseljencev in beguncev ter begunk". Posledica tega so napadi na begunce in begunke, a ne samo nanje. "Ljubljanski grafiti 'posilimo levičarke' so jasen izraz zaobrnitve logike, ki pod pretvezo zaščite 'naših žensk' napada tiste ženske, ki znotraj 'nacionalnega telesa' zaradi političnih prepričanj in delovanja niso prepoznane kot 'naše', ampak kot sovražnice, ki si zaslužijo ponižanje in napad."

Na koncu svet obravnava tudi sovražni govor zoper novinarsko TV Slovenija Jeleno Aščić, ki je bila zaradi oddaje Utrip tarča skrajno žaljivih in nacionalističnih komentarjev. V primeru omenjene novinarke je "nedopustno, da so sovražne, rasistične in napadalne komentarje na družbenih omrežjih, ki merijo na njeno pripisano etničnost, z všečkanjem podpirali in širili celo poslanci v državnem zboru ter druge vplivne javne osebe".