Obe noveli je državni zbor sprejel lani jeseni, v veljavo pa stopijo 1. septembra letos. Na podlagi obeh je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo nove pravilnike. Spremembe med drugim določajo, da imajo starši polnoletnih dijakov le še pravico do podatka o njegovem statusu, ne pa tudi do drugih podatkov, povezanih z njegovim izobraževanjem, denimo podatkov o ocenah in vzgojnih ukrepih. Do teh podatkov bodo starši upravičeni le, če jim bo dijak za to dal soglasje. Prav tako si bodo lahko po novem polnoletni dijaki sami opravičili odsotnost od pouka in vseh ostalih šolskih obveznosti.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so pri takšni ureditvi sledili razmerjem med otroki in starši, kot jih ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa tudi novi Evropski uredbi o varstvu osebnih podatkov. "Nesporno je dejstvo, da se s polnoletnostjo spremeni status otroka, kar smo upoštevali tudi pri šolski zakonodaji," še dodajajo na ministrstvu.

Pomočniku ravnatelja Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana (Vegova Ljubljana) Igorju Vuliću se zdi rešitev glede soglasja staršev za vpogled v ocene polnoletnega dijaka smiselna in se bo po njegovem osebnem prepričanju dolgoročno pokazala kot dobra, saj s tem dijak nase prevzema večjo odgovornost.

Manj administrativnih ovir
Se mu pa zdi nekoliko kontradiktorno, da starši ne bodo imeli pravice vpogleda v ocene, medtem ko bodo še naprej dolžni plačevati stroške šolanja in vzdrževanja dijaka. Na njihovi šoli trenutno pripravljajo posebne obrazce, s katerimi bodo lahko polnoletni dijaki dali soglasje staršem, da jih šola obvešča o podatkih, povezanih z njihovim šolanjem. Če dijak takšnega soglasja ne bo dal, pa bodo o tem obvestili starše. Meni, da v družinah, kjer imajo urejene odnose, s takšnimi soglasji ne bo težav, bi pa lahko do težav prišlo tam, kjer odnosi niso najboljši. "Je pa tudi res, da se starši iz takih družin že zdaj bolj malo zanimajo za te dijake," je dodal.

Tudi pri tem, da si bo polnoletni dijak lahko sam opravičil izostanek od pouka, Vulić ne vidi večjih težav. Kot je dejal, bo namreč še vedno razrednik tisti, ki bo odločil, ali izostanek opraviči ali ne, poleg tega pa bi lahko to skrajšalo sam čas opravičevanja ur in zmanjšalo administracijo, saj v tem primeru starši ne bodo sodelovali.

Izključitev sedaj urejena z zakonom
Ukrepa izključevanja iz šole in prepoved navzočnosti pri pouku ostajata, a ju po novem določata spremenjena zakona o gimnazijah ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju in ne več pravilniki ministrstva. Oba zakona tako določata, da se dijaka lahko izključi zaradi ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, namernega uničenja oziroma poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, vdora v varovani podatkovni sistem, uničenja ali ponarejanja šolske dokumentacije, posedovanja stvari, ki ogrožajo varnost, življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja, posedovanja drog ali alkohola, prisotnosti pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ali neopravičene odsotnosti od pouka, ki znaša več kot 35 ur v šolskem letu.

Prav tako lahko šola dijaku še vedno prepove prisotnost pri pouku, in sicer, če s svojim ravnanjem (potencialno) ogroža življenje ali zdravje sebe ali drugih. Prepoved lahko traja največ do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic kršitve pa največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja, ki pa je navadno povezan s šolskim letom. Šola lahko tudi zaseže predmet, s katerimi dijak ogroža življenje ali zdravje sebe ali drugih oziroma povzroča gmotno škodo.