Osnovno šolo Trnovo obiskuje okoli 700 učencev. Na načela novih smernic so v šolski kuhinji prilagojeni že vrsto let.

"Sledimo temu, da je hrana brez ojačevalcev okusa, da se omake ne zgoščujejo z moko, da so živila ekološkega porekla, da je tudi čim več lokalne pridelave," pravi Đulijana Juričić, ravnateljica te šole.

Niso pa vse šole tako pripravljene. Ravnatelje v večini skrbi nabava živil in način priprave hrane. Kaj bo drugače? Manj bo rdečega mesa, spodbujalo se bo uživanje stročnic, kaš in polnovrednih žitnih izdelkov. Manj bo sladkorja in procesiranih živil.

"Menimo, da ponujajo zadostno moč strokovne in zakonske argumentacije, hkrati pa vemo, da vsi vrtci in šole niso enako opremljeni in vsega se povsod pač ne da," priznava Melita Jakelj iz Zavoda za šolstvo.

Veliko polemik je ob pripravi novih smernic sprožilo vprašanje rastlinskih obrokov. Strateški svet za prehrano je takrat predlagal možnost izbire, pediatri so ostro nasprotovali. Novi jedilniki mešane prehrane zato ne ukinjajo, dopuščajo pa možnost uvedbe vegetarijanskega obroka.

Đulijana Juričić, ravnateljica osnovne šole Trnovo, pravi: "Najmanj 25 let imamo na šoli vegetarijanski meni, ponudbo možnosti brezmesne prehrane. So obroki, ki so vegetarijanski, v skladu s potrebami mladega organizma."

Po vsej državi več kot 95 odstotkov otrok malica v šoli in več kot 80 odstotkov jih je kosilo. Kakšen bo njihov odziv na drugače sestavljene obroke?

Lara Romih iz Zveze aktivov svetov staršev: "Pozdravljamo to, da so se po 14 letih stvari premaknile naprej. Na nas starših je, da jih v to uvajamo, dnevno. Da doma ponujamo tudi vizualno zanimive obroke. Je zagotovo izziv in računamo, da so šole iznajdljive tudi v tem."

Dokument poudarja tudi trajnostno prehranjevanje in zmanjševanje odpadne hrane, pa tudi – treba je jesti v miru.