Sodeč po današnji razpravi in glasovanju predlagane rešitve uživajo širšo podporo.

Predlog natančneje določa sledljivost izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Tako bo obvezno označevanja psov že v leglu, do osmega tedna starosti psa. Pri oglaševanju psov bo treba navesti čip psa, če je ta mlajši od osmih tednov in še ni označen, pa čip matere psa. Novela predvideva tudi prostovoljno označevanje mačk z namenom določitve lastništva, je pojasnil kmetijski minister Jože Podgoršek.

Dopolnjujejo se tudi določbe glede nevarnih psov in ureja status pastirskih psov, za katere bo obravnava poenotena z ostalimi službenimi psi, je povedal minister. Sicer pa je ena od predvidenih novosti tudi prepoved privezovanja psov ob določenih izjemah, kot na primer na sprehodu ali pri veterinarju. Na kmečkih dvoriščih bo dovoljeno privezovanje psov na jeklenici, ki mora biti dolga najmanj pet metrov in mora psu omogočati gibanje v obe smeri na razdalji najmanj štirih metrov, za uveljavitev te rešitve pa je predvideno prehodno obdobje do 1. januarja 2024.

Na odboru je bilo danes sprejeto dopolnilo, ki ga je predlagala Levica, da mora biti pes na vodilo privezan z oprsnico in ne klasično ovratnico, saj lahko pri dolgotrajni uporabi te pride do poškodb vratu in hrbtenice psa. Na predlog koalicijskih poslanskih skupin pa so v zakon vnesli tudi prepoved uporabe, prodaje in trženja naprav za šolanje živali, zlasti psov, ki povzročajo električni šok, denimo električnih ovratnic.

Novela predvideva tudi omejitve pri posedovanju eksotičnih vrst živali, pri čemer se bo pripravila lista dovoljenih in nedovoljenih vrst. Kot je navedel minister, gre pri drugi za živali, ki predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Verjetno bodo na tem seznamu tudi invazivne tujerodne vrste in tiste živali, kjer je za zagotavljanje njihove dobrobiti na primer pomembna velikost prostora. Te živali bodo po besedah ministra bolj ali manj lahko imeli le v živalskih vrtovih. Posamezniki, ki že imajo katero od teh živali, pa jo bodo lahko imeli do njene naravne smrti.

Predlog določa tudi prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna, kar po ministrovih besedah ni novost, saj zakonodaja že prepoveduje rejo živali v ta namen. Prav tako bi prepovedali usmrtitev zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh, pri čemer po ministrovih besedah podatki kažejo, da je bilo teh primerov že doslej malo, v letu 2019 na primer pet.

Ob tem se dodatno določajo nosilci stroškov za oskrbo zapuščenih živali; ta bo do 30 dni strošek občine, nato imetnika zavetišča, od 120. dneva dalje pa države. V Združenju mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da so nekatere občine tudi imetnik zavetišča in bodo tako nosile tudi breme oskrbe po 30 dneh. Predlagali so, da bi strošek po 30. dnevu prevzel državni proračun. Da bi si država lažje privoščila ta finančni zalogaj, je menila tudi Tina Heferle (LMŠ).

V SD-ju so predlagali, da bi se stroški oskrbe v zavetišču razdelili tako, da bi polovico stroškov tovrstne oskrbe živali pokrivala država, polovico pa občina. Predlog na odboru ni dobil zadostne podpore. Podgoršek pa je poudaril, da s predlagano rešitvijo ne spreminjajo obstoječega načina financiranja, nov je le vstop države v financiranje od 120. dneva dalje.

Predlog sicer uvaja tudi odgovorno lastništvo živali z zahtevo po osnovnih znanjih glede potrebe in oskrbe živali. "To bo obvezno za vse, ki pri poklicnem delu prihajajo v stik z domačimi živalmi," je pojasnil Podgoršek. To pa je, je dodal, tudi edina točka, ki se v noveli dotika tudi rejnih živali. Za lastnike živali pa bo to prvi popravljalni ukrep, če bodo pri njih ugotovljene kršitve. Sicer pa je z novelo predvidena tudi možnost izreka višjih kazni za prekrške.

Predstavnik Veterinarske zbornice Slovenije Miran Ačko je dejal, da se veterinarska zbornica s predlaganimi rešitvami načeloma strinja, so pa želeli, da bi se dodala tudi prepoved vzreje funkcionalno nezdravih živali ter uvedla obveznost rednih letnih pregledov za pse in mačke. Po ministrovih besedah v zakon ni mogoče zapisati čisto vsega, bi pa lahko omenjena prepoved izhajala že iz obstoječih zakonskih določil. Letnih pregledov psov in mačk pa se niso odločili predlagati, saj je takšen predlog leta 2019 naletel na izjemno negativen odziv.

Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj je opozorila na dolžnost države, da uredi tudi zaščito rejnih živali in pogoje za zavetišče za te živali. Da je treba več narediti tudi za zaščito rejnih živali in izboljšanje njihovih življenjskih pogojev, sta se strinjala tudi Željko Cigler (Levica) in Mojca Žnidarič (SMC). Minister pa je prepričan, da je ključna zakonodaja za rejne živali dobra in da se ob domnevnem nepravilnem ravnanju odreagira takoj. So pa še možnosti za napredek. "Naš namen je v strateškem načrtu podpreti kmetije, da se bodo lahko dolgoročno pripravile na nove standarde dobrobiti živali," je pojasnil in dodal, da tega ni mogoče narediti čez noč.

Kot pa je ugotavljala Iva Dimic (NSi), noben zakon ne more preprečiti, da bi se zlorabe dogajale, ne samo na tem področju, temveč tudi širše. Ocenila je, da bodo potrebne drugačne spremembe, morda tudi več strpnosti, solidarnosti.

Predlog novele, skupaj s sprejetimi dopolnili, je podprlo 14 članov odbora, proti ni bili nihče.